Program InvestEU-ja, naslednik Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v okviru naložbenega načrta iz časa Evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja, velja v večletnem finančnem obdobju 2021–2027 in naj bi s 26 milijardami evrov jamstev v proračunu EU-ja mobiliziral za 400 milijard evrov javnih in zasebnih naložb po vsej Uniji.

Zdaj ga v sklopu turneje po članicah povezave predstavniki Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropske komisije predstavljajo v Ljubljani.

V 11 državah se program že izvaja

Minister za finance Klemen Boštjančič je v okviru dogodka na predstavništvu Evropske komisije povedal, da se iščejo načini, kako naj Slovenija čim prej priključi 11 članicam Unije, kjer se InvestEU že izvaja.

Za Slovenijo je po ministrovih besedah zanimiva predvsem predvsem podpora tveganemu financiranju za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja. Tu ima Slovenija, tako Boštjančič, velike načrte, tudi v sodelovanju s SID banko.

Boštjančič je zagotovil, da bo vlada s partnerskimi ustanovami v tem in naslednjem letu bistveno dejavnejša pri podpori promociji InvestEU-ja in drugih evropskih finančnih instrumentov za ohranjanje naložbenega zagona v Sloveniji, tako na področju javnih naložb, ki so trenutno na rekordnih ravneh, kot pri zasebnih naložbah, kjer še vedno vladata negotovost in previdnost.

Tudi Evropska investicijska banka, prek katere bo na voljo 75 odstotkov finančnega potenciala InvestEU-ja, ima za letošnjo prednostno nalogo pri delovanju v Sloveniji uspešen zagon programa.

Podpredsednica EIB-ja Liljana Pavlova je napovedala, da bi hišna banka EU-ja lahko kmalu odobrila pomembna sredstva in prižgala zeleno luč prvemu financiranju v okviru InvestEU-ja v partnerstvu s SID banko. Ta projekt se bo tako lahko priključil okoli 70 že odobrenim projektom po Uniji.

Cilj EIB-ja je po besedah Pavlove biti čim prožnejši in v sodelovanju z domačimi partnerskimi ustanovami z različnimi finančnimi orodji ciljno podpreti čim več tudi manjših projektov in programov.

V okviru prejšnjega programa EFSI-ja je sicer skupna finančna podpora za infrastrukturne in inovacijske projekte ter finančne mehanizme za mala in srednja podjetja v Sloveniji znašala 197 milijonov evrov, s tem pa naj bi bilo po ocenah Evropske komisije mobiliziranih dodatnih 1,3 milijarde evrov naložb.

V kaj že investirajo v Sloveniji

EIB, ki je Sloveniji do zdaj namenil za skoraj 7,3 milijarde evrov posojil in drugih oblik financiranja, pa obenem projekte v Sloveniji financira tudi v okviru svojih rednih dejavnosti.
Boštjančič je omenil 250 milijonov evrov sofinanciranja za projekt drugi tir Koper–Divača, o čemer pogovori tečejo že nekaj časa. Minister upa, da bodo vsi pogoji za sodelovanje hišne banke EU-ja pri projektu kmalu izpolnjeni.

Pavlova je spomnila, da je EIB svoje sodelovanje pri projektu pogojno odobril leta 2015, a je bilo treba za dokončno zeleno luč izpolniti pogoje, npr. z izvedbo javnih razpisov. Mejniki so po njenih besedah zdaj izpolnjeni, v EIB-ju pregledujejo dokumentacijo. Upa, da bo končna odobritev mogoča sredi leta.

Prav tako naj bi še letos potrdili tudi financiranje prvega odseka južnega dela tretje razvojne osi pri Novem mestu, Boštjančič pa je ob tem kot potencialne projekte navedel še naložbe energetskih podjetij ter stanovanjske naložbe v sodelovanju med republiškim stanovanjskim skladom in Slovenskim državnim holdingom.

Kritike na geografsko razporeditev programa EFSI-ja

Program EFSI-ja je bil sicer deležen kritik, da njegovo izvajanje ni bilo dovolj geografsko uravnoteženo, saj so se naložbe izvajale predvsem v nekaj večjih starih članicah EU-ja. To so v reviziji ugotovili tudi na Evropskem računskem sodišču.

Sorodna novica Junckerjev sklad bolj naklonjen velikim državam z velikimi projekti

Pavlova in Markus Schulte iz Evropske komisije sta danes povedala, da se tega zavedata, a da bi bilo treba gledati tudi na naložbeni učinek, izražen v deležu od BDP-ja. Ta je po besedah obeh precej večji v manj razvitih članicah. Pavlova je povedala, da so projekti v manjših in manj razvitih državah vrednostno bistveno manjši kot v večjih in bogatejših članicah, zato je težko nabrati večji obseg naložb v absolutnih številkah.

Ravno zato pa je pomembno imeti čim širši nabor lokalnih partnerjev, da so projekti in naložbe, ki prejmejo financiranje, izbrani čim učinkoviteje. Ravno to je po Schultejevih ena pomembnih sprememb pri InvestEU-ju. K njegovemu izvajanju se tako vabi čim širši nabor partnerjev po vsej Uniji.

Schulte in Pavlova sta zagotovila tudi, da poskušajo odobritve projektov čim bolj pospešiti in da je običajno trajanje do odobritve od dveh do treh mesecev, za zahtevnejše projekte pa do pol leta. Končno odločitev sicer sprejeme poseben neodvisni odbor InvestEU-ja.

Pavlova je poudarila tudi, da InvestEU vključuje vsa različna finančna orodja, ki so na voljo EIB-ju pa tudi drugim sodelujočim ustanovam. Obenem predstavlja pomembno dopolnitev izvajanju načrta za okrevanje z energetskim dodatkom RePowerEU-ja ter tudi sklada za pravičen prehod in drugih kohezijskih mehanizmov.