Komisija je pregledala 13 držav, za katere je novembra presodila, da potrebujejo temeljito analizo zaradi tveganj na tem področju. Pregledala je, ali gospodarska neravnotežja obstajajo in kako resna so. Države je razdelila v tri skupine. Brez neravnotežij je le Finska, v skupini držav z neravnotežji je poleg Slovenije še pet držav (Nemčija, Irska, Španija, Nizozemska, Švedska), šest držav pa se sooča s presežnimi neravnotežji (Bolgarija, Francija, Hrvaška, Italija, Portugalska in Ciper).

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je razvoj dogodkov v Sloveniji in na Irskem označil za "dobro novico". Kot je dejal, pozitiven ekonomski razvoj in izvedene reforme napovedujejo postopno odpravljanje neravnotežij. "Vzdržna odprava teh neravnotežij je ob nadaljnjih prizadevanjih na dosegu ... Upam, da bosta Slovenija in Irska nadaljevali po tej dobri poti in da bomo lahko naslednje leto potrdili to pozitivno analizo," je poudaril Moscovici.

Omenjenih dvanajst držav bo komisija še naprej nadzorovala. Kako podroben bo nadzor, bo odvisno od stopnje in narave neravnotežij. Nadzor bo izvajala v okviru intenzivnega dialoga z državnimi oblastmi, s strokovnimi misijami in poročanjem o napredku.

Enake ranljivosti kot lani
V primeru Slovenije komisija sicer izpostavlja enake ranljivosti kot lani, šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja. Za Slovenijo in Irsko komisija napoveduje, da bo gospodarski razvoj in uresničevanje zavez spremljala zlasti v okviru pregleda njunih nacionalnih reformnih programov.

Slovenija je morala doslej poglobljeni pregled gospodarskih neravnotežij opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra, cikla tesnega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic Unije pod budnim nadzorom Bruslja, ki ga je EU uvedel leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečil nove krize. V letih 2013 in 2014 je Bruselj presodil, da so neravnotežja presežna, a postopka vendarle ni sprožil. Od takrat naprej je komisija vsako leto presodila, da neravnotežja v Sloveniji so, a da niso več presežna.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je v torek v Bruslju poudarila, da Slovenija na področju preverjanja makroekonomskih neravnotežij izboljšuje položaj po vseh kazalnikih, zato ne pričakuje posebnih opozoril. Referenčne vrednosti Slovenija po ministričinih besedah presega le na področju dolga in posojilne dejavnosti, vendar se tudi na obeh omenjenih področjih kazalnika izboljšujeta.