Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je v pismu, ki ga je hrvaškemu notranjemu ministru Davorju Božinoviću poslala 23. oktobra, poudarila, da organizacije civilne družbe še naprej poročajo o nasilnem vračanju prebežnikov in o resnem nasilju nad prebežniki, ki so jih prijeli na meji, kar je po njenem mnenju zelo skrb vzbujajoče.

Sorodna novica Hrvaški policisti naj bi prebežnikom kradli, jih pretepali in spolno zlorabljali

Pogoji za vstop v schengen

Komisarka želi od ministra izvedeti, koliko očitkov so hrvaške oblasti v preteklih treh mesecih prejele in koliko so jih preiskale ter koliko preiskav je vodilo v ukrepanje. Poleg tega je prosila tudi za podatke o tem, kako v teh preiskavah zagotavljajo objektivnost in nepristranskost. Johanssonova je Hrvaško opozorila, da je to pomembno tudi z vidika izpolnjevanja pogojev za vstop v schengen.

Johanssonova je spomnila na načrte o novi delovni skupini, ki naj bi v sodelovanju z Evropsko komisijo in agencijami EU-ja zagotovila boljšo objektivnost pri delovanju nadzornega mehanizma na meji. Komisarka naj bi Hrvaško sicer obiskala v novembru.

Komisarka je spomnila tudi na neskladja med statistikami zbirke prstnih odtisov Eurodac in podatki agencije za zunanje meje Frontex glede nezakonitih prehodov meje.

Nasilje hrvaške obmejne policije nad prebežniki

Poročil o nasilju hrvaške obmejne policije nad prebežniki je bilo v preteklih letih precej. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je novembra lani ocenila, da je Evropska komisija s pozitivnim mnenjem o članstvu Hrvaške v schengenskem območju "namenoma spregledala dokaze" o nasilju.

Evropska varuhinja človekovih pravic začela preiskavo proti Evropski komisiji

Evropska komisija je vseskozi poudarjala, da obtožbe o grobem ravnanju s prebežniki jemlje zelo resno in da so se hrvaške oblasti zavezale k preiskavi teh obtožb. Kljub temu je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly začela preiskavo proti komisiji na podlagi pritožbe, ki jo je vložil Amnesty International. Preiskava bo preverila, kako komisija zagotavlja, da hrvaške oblasti pri upravljanju meje spoštujejo temeljne pravice.

Pritožnica dvomi, da je bil nadzorni mehanizem dejansko vzpostavljen, ob tem pa trdi, da komisija ni preverila, ali so hrvaške oblasti ta mehanizem vzpostavile in kako so porabile evropski denar, ki je bil za to namenjen.

Varuhinja je komisiji poslala vrsto vprašanj, na katera mora odgovoriti do 31. januarja prihodnje leto.