Temeljni cilj načrta je premik od enostranskih odločitev za uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah k usklajenemu pristopu in odpravi nadzora na vseh notranjih mejah v schengenu do konca tega leta, je poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Zaradi migracijskih pritiskov je začasni nadzor v schengenu po podatkih komisije uvedlo osem članic: Nemčija, Avstrija, Švedska, Danska, Norveška, Belgija, Slovenija in Madžarska, s tem da sta ga zadnji dve že lani tudi odpravili. Zaradi teroristične grožnje ga je uvedla tudi Francija.

Ob predstavitvi načrta za rešitev schengena izpostavljajo, da je schengensko območje, kjer je mogoče potovati brez sistematičnega preverjanja potnih listov, eden največjih dosežkov evropskega projekta in poleg evra najotipljivejša korist članstva v Uniji.

Začasni nadzor ne ovira le prostega gibanja ljudi, temveč povzroča tudi velike gospodarske stroške, opozarja komisija in ocenjuje, da bi popolna vzpostavitev nadzora v schengenu na leto povzročila od pet milijard do 18 milijard evrov ali od 0,05 do 0,13 odstotka BDP-ja neposrednih stroškov.

Članice, kot so Poljska, Nizozemska ali Nemčija, bi se lahko soočile z več kot 500 milijoni evrov dodatnih stroškov v cestnem prometu za prevoz blaga. Podjetja v Španiji ali na Češkem bi lahko imela za 200 milijonov evrov dodatnih stroškov, so ponazorili v komisiji.

Nadzor na mejah bi stal 1,7 milijona čezmejnih delavcev ali njihovih delodajalcev od 2,5 milijarde do 4,5 milijarde evrov v smislu izgubljenega časa. Najmanj 13 milijonov turističnih prenočitev ali 1,2 milijarde evrov bi bilo izgubljenih, vlade pa bi morale za dodatno osebje na mejah plačati najmanj 1,1 milijarde upravnih stroškov, so izračunali v Bruslju.

"A notranjega prostega gibanja ne moremo imeti brez učinkovitega upravljanja zunanje meje," je znova opozoril komisar in spomnil na predlog za vzpostavitev evropske mejne ter obalne straže.

Sistem mora delovati do septembra
Dogovor mora biti dosežen do konca junija, nov sistem mora v celoti delovati do septembra, je pozval in poudaril, da je treba zagotoviti pospešeno in množično izvajanje načrtov za premestitev beguncev znotraj Unije in za preselitev beguncev iz tretjih držav v Unijo, pri čemer bo ponedeljkov vrh pomemben mejnik. Komisija bo 16. marca objavila prvo poročilo o uresničevanju zavez za premestitev in preselitev beguncev. Drugo poročilo bo sledilo 16. aprila, tretje pa 16. maja.

Bruseljski načrt za rešitev schengena vključuje tudi težko pričakovano reformo evropskih azilnih pravil, ki jo je komisija prav tako napovedala za 16. marec. Avramopulos je povedal, da nameravajo spremeniti načelo obravnave prošnje za azil v prvi vstopni članici. Reforma naj bi temeljila na solidarnosti in pošteni delitvi bremena med članicami.

Grčija mora odpraviti pomanjkljivosti
Komisija v načrtu izpostavlja tudi potrebo po takojšnji podpori Grčiji, ki je pod izjemnim pritiskom, in opredeli konkretne korake v prihodnjih mesecih. Grčija mora na primer do 12. marca predstaviti akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti na zunanji meji, nato pa ima še dva meseca časa za ukrepanje. Komisija pa njen akcijski načrt ocenila najpozneje do 12. aprila.

Od 11. do 17. aprila bo schengenska evalvacijska misija preverila stanje na grških zračnih, kopenskih in morskih mejah. Najpozneje 12. maja mora Grčija poročati o izvajanju priporočil za odpravo pomanjkljivosti na zunanji meji. Če teh ne bo odpravila, bo komisija priporočila uvedbo skrajne možnosti nadzora v schengenu - uporabo 26. člena schengenskega zakonika.

Junija se pričakuje tudi ocena možnosti ponovne uporabe dublinske uredbe za Grčijo. V skladu z odločitvama Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU-ja iz leta 2011 je namreč Grčija zaradi sistemskih pomanjkljivosti pri obravnavi beguncev izvzeta iz uveljavljanja Dublinske uredbe, kar pomeni, da prosilcev za azil zdaj tja ni mogoče vračati, čeprav je to njihova vstopna točka.