Zakon o spremljanju tal bo EU-ju postavil na pot do zdravih tal do leta 2050, tako da bo zbiral podatke o zdravju tal in jih dal na voljo kmetom in drugim upravljavcem tal, so zapisali pri Evropski komisiji. Prav tako zakon uvršča trajnostno gospodarjenje s tlemi v normo in obravnava primere nesprejemljivih zdravstvenih in okoljskih tveganj zaradi onesnaženja tal.

Današnji predlogi bodo prav tako spodbudili inovativnost in trajnost, tako da bodo omogočili varno uporabo tehničnega napredka v novih genomskih tehnikah, da bi omogočili razvoj pridelkov, odpornih proti podnebju, in zmanjšali uporabo kemičnih pesticidov ter z zagotavljanjem bolj trajnostnih, visokokakovostnih in raznolikih semen in reprodukcijski material za rastline in gozdove.

"Ti ukrepi bodo vsem prinesli dolgoročne gospodarske, socialne, zdravstvene in okoljske koristi. Z zagotavljanjem bolj odpornih naravnih dobrin nova pravila zlasti podpirajo ljudi, ki živijo neposredno od zemlje in narave," so zapisali.

Predlog za prvo zakonodajo EU-ja o tleh zagotavlja usklajeno opredelitev zdravja tal, vzpostavlja celovit in skladen okvir spremljanja ter spodbuja trajnostno upravljanje tal in sanacijo onesnaženih območij. Podatki o tleh bodo podpirali inovacije, tehnološke in organizacijske rešitve, zlasti v kmetijskih praksah. Pomagal bo kmetom in drugim lastnikom zemljišč pri izvajanju najprimernejših metod obdelave ter jim pomagal povečati rodovitnost tal in donos, hkrati pa zmanjšati porabo vode in hranil, so še prepričani v Bruslju.

Predlog med drugim zahteva, da države članice obravnavajo nesprejemljiva tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi onesnaženja tal, pri čemer se ravnajo po načelu onesnaževalec plača. Države članice bodo morale identificirati, raziskati, oceniti in očistiti onesnažena območja, so dodali.

V EU-ju se vsako leto zavrže 59 milijonov ton hrane

Predlagana uredba o pridelavi in trženju rastlinskega in gozdnega reprodukcijskega materiala bo medtem povečala pestrost in kakovost semena, potaknjencev in drugega rastlinskega reprodukcijskega materiala. Semena bodo tudi bolje prilagojena na pritiske podnebnih sprememb in bodo pomagala ohranjati gensko raznovrstnost gojenih poljščin ter prispevala k zagotavljanju prehranske varnosti, so sporočili.

Evropska komisija med ukrepi predlaga tudi zmanjšanje živilskih in tekstilnih odpadkov, kar bo po njihovem prepričanju prispevalo k učinkovitejši rabi naravnih virov in nadaljnjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz teh sektorjev.

V EU-ju se vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane, katere tržna vrednost je ocenjena na 132 milijard evrov. Da bi pospešila napredek EU-ja, Evropska komisija predlaga, da države članice do leta 2030 zmanjšajo živilske odpadke za 10 odstotkov v predelavi in proizvodnji ter za 30 odstotkov na prebivalca skupaj v maloprodaji in potrošnji.

Današnji sveženj dopolnjuje prejšnje predloge v okviru stebra naravnih virov zelenega dogovora. O predlogih bosta zdaj razpravljala Evropski parlament in Svet v rednem zakonodajnem postopku.