Kot je znano, je Evropska komisija na začetku leta zadržala izplačila 185 milijonov evrov evropskih sredstev dveh operativnih programov iz finančnega obdobja 2007-2013, in sicer zaradi resnih pomanjkljivosti v sistemu za upravljanje in nadzor programov ter zaradi ne dovolj odprtega in transparentnega sistema javnega naročanja.

V okviru operativnega programa regionalne politike in konkurenčnosti so ustavili izplačilo 67,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru operativnega programa o infrastrukturi pa so zadržali izplačilo 105 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 12,3 milijona evrov iz sklada za regionalni razvoj, so marca pojasnili v komisiji.

"Slovenija mora sodelovati"
Že takrat so jasno povedali, da mora Slovenija za to, da dobi izplačila, sodelovati s komisijo pri iskanju rešitev ter zagotoviti ustrezne sistemske in finančne popravke. To ne pomeni nujno izgube denarja, temveč je lahko rešitev prenos sredstev na druge, neproblematične projekte, so pojasnili. Neuradno se omenja znesek 4,27 milijona evrov kazni oziroma t. i. finančnih korekcij, ki pa naj še ne bi bila dorečena in naj bi bila stvar pogajanj. Slovenija naj bi sicer načelno nasprotovala finančni korekciji kot taki.

Nemogoče oporekati dejstvu, da so se nepravilnosti zgodile
Neuradno pa viri v Bruslju pojasnjujejo, da dejstvu, da so se nepravilnosti zgodile, ni mogoče oporekati, in da bo Slovenija pač morala sprejeti finančno korekcijo. Obenem poudarjajo, da ta denar za državo ni izgubljen, saj se lahko premesti na druge projekte. Izpostavljajo tudi, da bi težava lahko bila rešena hitreje.

Sporni so trije projekti: gradnja mariborske medicinske fakultete, gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij ter rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš. Komisija kot sporno ocenjuje tudi določilo, da morajo imeti nadzorniki gradbenih projektov licenco inženirske zbornice že ob dajanju ponudb za izvedbo projekta in ne šele ob izboru izvajalca. Sama zahteva po licenci naj ne bi bila sporna.

Zadržanje 185 milijonov evrov je v Sloveniji dvignilo precej prahu. Slovenski pristojni organi so na začetku izrazili začudenje in nestrinjanje zaradi postopka ter komisijo pozvali, naj ponovno pretehta odločitev, saj zaustavitev plačil pomeni resno likvidnostno nevarnost. Nato so predlagali delno sprostitev sredstev, v kar v Bruslju vsaj do zdaj niso privolili. "Na potezi je Slovenija," se glasi uradno stališče komisije.

Evropska komisija začasno ustavila izplačilo že 354 milijonov
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko medtem po najnovejših podatkih ocenjuje, da je Evropska komisija naši državi začasno zaustavila za dobrih 354 milijonov evrov izplačil. Zagotavljajo, da izplačila upravičencem kljub temu potekajo nemoteno, komisiji pa bodo predvidoma odgovorili sredi julija.

"Skupna višina ustavljenih plačil s strani Evropske komisije po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagamo na službi, doslej znaša dobrih 354 milijonov evrov," so zapisali. Vendar pa poudarjajo, da ta začasna zaustavitev plačil iz bruseljske blagajne v slovenski proračun ne vpliva na izplačila upravičencem iz slovenskega proračuna. "Proces izplačil iz slovenskega proračuna za EU-projekte tako teče nemoteno," pojasnjujejo.

Denar zalaga država
V Sloveniji je namreč uveljavljen tako imenovani sistem zalaganja kohezijskih sredstev iz slovenskega proračuna, kar pomeni, da izplačila iz proračuna države upravičencem potekajo skladno s slovensko zakonodajo ter se povračila v državni proračun opravljajo naknadno in neposredno na plačila ne vplivajo. V Sloveniji se kohezijski projekti izvajajo po principu zalaganja sredstev iz državnega proračuna, zato so bili vsi izdatki v preteklem in v tekočem letu že izplačani upravičencem.

Slovenija: Eno je skladnost zakonodaje, drugo pa kazen
V službi dodajajo še, da je pri pomislekih revizorjev komisije treba ločiti dva primera; v enem gre za vprašanje skladnosti slovenske zakonodaje z evropsko na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij, v drugem pa za vprašanje ustreznosti oziroma popravljalnih ukrepov.

V prvem primeru gre za različna stališča med Slovenijo in komisijo glede upoštevanja evropske zakonodaje v slovenskem pravnem redu. V drugem pa za že ugotovljene nepravilnosti, za katere so odgovorni slovenski organi. Stališča se razlikujejo glede že izrečenih popravljalnih ukrepov, tako imenovane finančne korekcije in posledično višine vračila, ki bo zahtevano od upravičencev, pojasnjujejo. Komisija namreč zahteva višjo finančno korekcijo in posledično višji znesek sredstev, ki bi jih morali vrniti upravičenci, kot so ga od upravičencev sicer že predhodno zahtevali slovenski organi.