V novem programskem obdobju 2014-2020 bo imela Slovenija na voljo okvirno 3,2 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov, kar je približno milijarda evrov manj kot v prejšnjem. Kertova, ki vodi novoustanovljeno službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je ob tem opozorila, da se programsko obdobje 2007-2013 pravzaprav še ni končalo, pač pa se bo šele z iztekom leta 2015.

Črpanje do konca 2016
Za dokončanje projektov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, je na voljo še leto in pol časa. Če kakšen projekt ne bi bil končan do roka, ga bodo namreč lahko občine dokončale do konca leta 2016, a z lastnimi sredstvi. "Če projekta tudi takrat še ne bodo končale, pa bodo morali župani prevzeti svoj del odgovornosti," je opozorila Kertova.

Evropska komisija bo namreč v tem primeru zahtevala vračilo celotne plačane vrednosti iz evropskih skladov za določeni projekt. Zato skupaj z župani že intenzivno iščejo ustrezne rešitve, med katerimi je Kertova predlagala razdelitev projekta na več deljivih enot, od katerih bi se kakšna prenesla v naslednje programsko obdobje.

5.000 podprtih projektov
V programskem obdobju 2007-2013 so s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike podprli več kot 5.000 projektov. Od 4,1 milijarde evrov, ki jih je imela Slovenija na voljo v tem obdobju, je za 3,9 milijarde evrov tudi že podpisanih pogodb.

Od tega je bilo iz slovenskega proračuna izplačanih nekaj manj kot 2,7 milijarde evrov oz. 66 odstotkov razpoložljivih sredstev, v državni proračun pa bo iz bruseljske blagajne povrnjenih 2,6 milijarde evrov.

Kertova je spomnila, da je Evropska komisija (EK) Sloveniji pred mesecem dni začasno zamrznila izplačilo 185 milijonov evrov. "To za Slovenijo niso izgubljena sredstva," je poudarila in razložila, da gre za postopek, ko EK prekine izplačilo vseh sredstev za čas, dokler se ne razjasnijo vsi pomisleki oz. izvedejo popravljalni ukrepi. V Bruslju so takrat pojasnili, da so izplačila ustavili zaradi pomanjkljivosti v nadzornem sistemu in v sistemu javnega naročanja.

Začasna zaustavitev pa naj ne bi vplivala na izvajalce projektov, saj se financiranje iz slovenskega proračuna izvaja nemoteno, in sicer je bilo doslej izplačanih 90 milijonov evrov. Kertova je sicer ta teden v Bruslju predstavnikom komisije predlagala delno sprostitev teh sredstev, odgovora pa še ni dobila.