Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je sporočil, da so ministri na neformalnem srečanju v Pragi sprejeli kompromisno rešitev, ki predvideva zamrznitev sporazuma z Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov iz leta 2007.

"To bo bistveno zmanjšalo število novih vizumov, ki jih izdajajo države članice EU-ja. Postopki bodo oteženi, trajali bodo dlje," je povedal Borrell.

Članice Evropske unije so bile sicer razdeljene glede splošne prepovedi izdajanja vizumov za Ruse. Proti sta bili med drugim Francija in Nemčija, zadržana je bila tudi Slovenija.

Slovenija pozdravlja ukrep

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v odzivu pozdravila soglasni dogovor zunanjih ministrov EU-ja o zamrznitvi sporazuma z Rusijo o poenostavljenem izdajanju vizumov ruskim državljanom.

"Veseli me, da smo pokazali enotnost in na ravni EU sprejeli še en ukrep, ki jasno govori o naši odločnosti, da obsodimo nesprejemljivo rusko agresijo. Današnja odločitev pomeni bistveno zmanjšanje števila vizumov EU-ja za ruske državljane," je povedala ministrica.

"Obstaja razlika med navadnimi državljani in tistimi, ki podpirajo agresijo"

Dodala je, da bodo lahko na primer študenti in novinarji še vedno hitro pridobili vizume, če bodo tako odločile države članice. Enako velja za posameznike, ki bodo resno ogroženi zaradi ruskega režima.

"S tem želimo dati jasen signal ruski javnosti, da obstaja pomembna razlika med navadnimi državljani in tistimi, ki podpirajo rusko agresijo," je povedala ministrica Fajon. "Sporočilo današnjega zasedanja je bilo enotno: pomembno je, da se ne navadimo te vojne. Ne smemo se navaditi, da ukrajinski otroci odraščajo ob sirenah za zračno nevarnost, ob eksplozijah in v zakloniščih," je dodala.

Ob tem je izpostavila pomen in nujnost tega, da se na ravni EU-ja ohrani enotnost in usklajeno stališče do Rusije, kar je ponovila tudi v pogovoru z zunanjimi ministri Ukrajine, Moldavije in Gruzije, s katerimi so se ministrice in ministri sestali na delovnem kosilu in izmenjali mnenja o njihovi evropski perspektivi.

Sosede Rusije napovedujejo nacionalne ukrepe

Za popolno prepoved so se med drugim zavzemale Estonija, Latvija, Litva, Poljska in Finska, ki imajo kopensko mejo z Rusijo.

Teh pet držav je pozdravilo prekinitev vizumskega sporazuma kot "nujen prvi korak", vendar so poudarile, da je treba narediti več za "drastično" omejitev števila izdanih vizumov in števila Rusov, ki potujejo v EU po začetku ruske februarske invazije v Ukrajino.

"Dokler taki ukrepi ne bodo vzpostavljeni na ravni EU-ja, bomo razmislili o uvedbi začasnih ukrepov prepovedi izdaje vizumov na nacionalni ravni ali omejitve prehoda meje za ruske državljane, ki imajo vizume EU, da bi obravnavali neposredne težave javne varnosti," so zapisale v skupni izjavi.

Poudarile so, da je pri tem treba določiti izjeme, med drugim za disidente in druge humanitarne potrebe, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več omenjenih držav je na nacionalni ravni sicer že prenehalo izdajati turistične vizume.

Ruski državljani kot "varnostno tveganje"

Borrell je po ministrskem srečanju v Pragi še dejal, da se je od sredine julija znatno povečalo število prehodov meja iz Rusije v sosednje države.

"To je postalo varnostno tveganje za te sosednje države," je ocenil. "Poleg tega smo videli veliko Rusov, ki v prostem času potujejo in nakupujejo, kot da v Ukrajini ne divja vojna," je še dodal.

Borrell je glede tega poudaril, da so razmere v članicah Unije, ki mejijo na Rusijo, zahtevne. Zato so se ministri strinjali, da lahko te države sprejmejo ukrepe na nacionalni ravni in tako omejijo vstop v EU. Pri tem pa morajo upoštevati schengenski zakonik.

Ukrajina pozvala k popolni prepovedi izdaje vizumov

Na neformalnem srečanju v Pragi je sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je znova pozval k popolni prepovedi izdaje vizumov za ruske državljane in dodal, da bi bil to "ustrezen odgovor na rusko genocidno agresivno vojno v srcu Evrope, ki jo podpira velika večina ruskih državljanov".

Kuleba je zamrznitev vizumskega sporazuma z Rusijo sicer označil za "polovičen ukrep".

Rusija napovedala povračilne ukrepe

Rusija je v torek sporočila, da pozorno spremljajo dogajanje in bodo v primeru sankcij sprejeli povračilne ukrepe.

Priprave na posledice vojne

Ministri za zunanje zadeve, tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, so na dvodnevnem zasedanju govorili tudi o širšem kontekstu vojne v Ukrajini. Strinjali so se, da je treba biti pripravljen na negativne posledice ruske agresije na Ukrajino, "za katero se zdi, da se ne bo kmalu končala", kot je dejal Borrell.

"Radi bi tudi ponovili, da pri tej vojni ne gre zgolj za Ukrajino in Rusijo, ampak za varnost in stabilnost evropske celine kot celote. Ima pa tudi posledice za ves svet," je dodal. Ministri so tako razpravljali tudi o katastrofalnih posledicah, do katerih bi lahko prišlo, če se bo Rusija še naprej "igrala okoli ukrajinskih nukleark, predvsem v Zaporožju".

Vojna v Ukrajini pa vpliva tudi na Afriko, o kateri so zunanji ministri govorili v torek. Strinjali so se, da se morajo usklajevati pri sodelovanju z afriškimi državami.