Pred nedeljskimi evropskimi volitvami so se tako kot nekatere druge največje civilnodružbene institucije odzvali tudi v največji slovenski sindikalni centrali, Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS).

Njen predsednik Dušan Semolič je razložil, da je iz evropskih institucij prišlo veliko škodljivih idej in posledic za življenje evropskih slehernikov, da pot, po kateri je Evropa hodila zdaj, ni prava pot. EU pa je preveč oblikovan po meri kapitala.

"Do neke alternative lahko pridemo z ljudmi, ki bodo izvoljeni v te institucije, zato ni nepomembno, koga bomo izvoli v te institucije. Paziti pa bomo morali, da ne bodo do 25. maja govorili eno, nato pa bodo že naslednji dan pozabili na obljube," je dejal Semolič.

Opozoril je še, da je lahko situacija še slabša kot zdaj, saj je gospodarska kriza še vedno prisotna. Bruselj, ki je po njegovem mnenju še vedno prestolnica oz. leglo neoliberalizma, pa je pristojen za sprejetje večine odločitev, ki pomembno vplivajo na življenje evropskih državljanov.

Semolič poudarja, da so potrebne reforme institucij, evropske centralne banke, da je treba ustvarjati kakovostna delovna mesta, preprečevati socialni dumping in tekmovanje med državami.

Brezposelnost na račun varčevanja
Izvršni sekretar ZSSS-ja Pavle Vrhovec je pojasnil, da je celotno sindikalno gibanje po vsem EU-ju izrazilo nezadovoljstvo z neoliberalnimi ukrepi, ki so prevladovali v gospodarski krizi. Posebej nezadovoljni s bili s t. i. trojko, ki ni imela pristojnosti za delovanje po obstoječih evropskih pogodbah. Njene odločitve, ki so jih sprejemali evropski tehnokrati, pa so bile precej netransparentne.

Posledica ostrih bruseljskih varčevalnih ukrepov je 26 milijonov brezposelni, od tega 6 milijonov mladih do 25 let. Na drugi strani pa ni nobene resne perspektive, le rahla gospodarska rast.

Ostri varčevalni ukrepi pa so po njegovih besedah povzročili rast revščine in večje razlike med sloji, med bogatim severom in revnim jugom EU-ja.

250 milijard za investicije
V ZSSS-ju ob tem podpirajo program, ki so ga spisali evropski sindikati Nova pot za Evropo, po katerem bi dali večji poudarek zaposlovanju. Tako naj bi med drugim iz celotnega evropskega BDP-ja namenili 2 odstotka za investicije, ki bi odpirale nova kakovostna delovna mesta.

To bi, prevedeno v evre, znašalo okoli 250 milijard evrov, kar je po besedah Vrhovca le četrtina sredstev, ki iz EU-ja vsako letno ponikne v davčnih oazah.

Različne izkušnje s poslanci
Kateri dosedanji evropski poslanec jih je s svojim delom najbolj razveseljeval, v ZSSS-ju zaradi dejstva, da ne bi nekaterim delali "nelojalne reklame", imen niso hoteli omenjati. Pravijo le, da so imeli različne izkušnje s slovenskimi poslanci in da so se nekateri celo zastopali njihova stališča, drugi pa so imeli vso pravico, da se ne odzovejo na njihove pozive.

Eden takšnih evropskih sindikalnih pozivov je bila zahteva po odpravi davčnih oaz, pri čemer je vodilno vlogo odigrala Mojca Kleva Kekuš. Semolič je obžaloval, da se je zadeva za zdaj ustavila, saj so davčne oaze velika anomalija, sredstva, ki se izogibajo davčnemu primežu, pa bi se lahko namenila izgradnji socialnih držav.