Nizozemci na volitvah izbirajo 26 evropskih poslancev in izidi vzporednih volitev kažejo na presenetljiv poraz skrajno desne Stranke za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki so ji ankete pred volitvami pripisovale zmago, a je zdaj končala na tretjem mestu. Uradni izidi bodo znani v nedeljo.

PVV je tako za proevropskima strankama Krščanskih demokratov in Demokrati 66. V anketi za nizozemsko državno televizijo je sodelovalo 40.000 volivcev.

Wilders je svojo predvolilno kampanjo vodil na pozivu Nizozemska z manj Maročani. Obljubil je, da bo v Evropskem parlamentu sklenil zavezništvo z drugimi skrajnodesničarskimi strankami.

V Veliki Britaniji, kjer imajo 73 evropskih poslancev, je vse bolj jasno, da bodo tokratne volitve zmagoslavje za desno evroskeptično stranko Ukip pod vodstvom populističnega Nigela Farangea. Stranka ima trenutno devet evropskih poslancev, večina javnomnenjskih raziskav pa jim napoveduje več kot 30 odstotkov glasov.

Na drugo mesto naj bi se uvrstili laburisti, ki jim ankete napovedujejo 27 odstotkov glasov, vladajoči konservativci naj bi dobili 18 odstotkov glasov, liberalni demokrati pa osem.

Večina držav bo volila v nedeljo
Volitve v Evropski parlament bodo v vseh 28 državah članicah trajale do nedelje. V petek bodo volili na Češkem in Irskem, v soboto v Latviji, na Malti in na Slovaškem, v nedeljo pa bodo na volišča odšli državljani večine članic, tudi Slovenije.

Največ glasov na volitvah naj bi glede na raziskave javnega mnenja dobila desnosredinska Evropska ljudska stranka, ki naj bi zbrala 217 sedežev, na drugo mesto pa naj bi se uvrstili socialisti s 199 poslanci. Kakšna bo sestava prihodnjega parlamenta, bo torej znano v nedeljo pozno ponoči, na to, kako se bodo oblikovale politike, pa bo treba počakati še kar nekaj časa. Kot je še poročal Trošt, je vedno več preigravanja z idejo velike evropske koalicije, s katero bi lahko izničili krepitev, ki si jo obetajo evroskeptične stranke.

Se lahko na evropski ravni obeta velika koalicija?
Kot je za Radio Slovenija iz Bruslja poročal Matjaž Trošt, bodo letošnje volitve zaznamovale predvsem košarice vladam v več državah članicah, še posebej v tistih z gospodarskimi težavami, ter s tem povezan vzpon moči evroskeptikov in populistov.