Po mnenju analitikov se prava kampanja sploh še ni začela, saj so jo zasenčile napovedane predčasne parlamentarne volitve, veljati pa so začela tudi strožja pravila glede financiranja strank.

Za osem stolčkov v Evropskem parlamentu se poteguje kar 16 list in skupaj 118 kandidatk in kandidatov iz Slovenije, a kljub precejšnjemu zanimanju za dobro plačano službo v Bruslju se prava kampanja, čeprav je že na polovici, še sploh ni začela. Po mnenju analitikov so jo namreč omejili zaostrena pravila glede financiranja strank in napovedane predčasne parlamentarne volitve.

Na ulicah vidne kampanje prek plakatov, z izjemo redkih, tako rekoč še ni. Stranke in druge liste za promocijo tokrat uporabljajo predvsem brezplačne medijske objave in svetovni splet.

Torej svoje spletne strani in družbena omrežja, kjer predstavljajo kandidate in dogodke, ki se jih udeležujejo. Večina tako najbolj stavi na neposredne stike z ljudmi, za kar izkoriščajo tudi različne prireditve po državi.

Varčevalni ukrepi strank
Prav vsi so namreč napovedali zelo skromno kampanjo. Na to pa verjetno vpliva tudi spremenjena zakonodaja, ki je zaradi večje transparentnosti precej zaostrila pravila o financiranju političnih strank.

Kandidati bodo za evropske volitve tako porabili bistveno manj kot na zadnjih, ko so stranke vanjo vložile do 250 tisoč evrov. Pozitivna Slovenija, SDS in Državljanska lista, pa tudi Zeleni in Šoltesova lista o zneskih sicer še ne govorijo.

Po trenutnih napovedih pa bodo za kampanjo največ, 60 tisoč evrov, odšteli NSi in SLS, SD okoli 50 tisočakov, DeSUS približno 25, SNS in Združena levica do 10 tisočakov, drugi pa precej manj. Po mnenju analitikov kampanja na izbiro kandidatov tako ne bo imela pomembnega vpliva.

Bolj gasilske vaje kot resna kampanja
"To so bolj gasilske vaje kot pa dejanske kampanje. Nihče ne izstopa. Zaradi tega imajo največje možnosti tisti, ki so že uveljavljeni, tisti, ki so že do zdaj bili v bistvu v Bruslju kot predstavniki Slovenije, in tisti, ki so znane osebnosti, čeprav prihajajo s popolnoma drugega področja," meni Mihael Kline s fakultete za družbene vede.

Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije pa je izrazil mnenje, da če kampanjo primerjamo s prejšnjimi EU-volitvami, je ta nekoliko živahnejša, "kar je povezano ne toliko s pomembnostjo EU-volitev, ampak vsem, kar se dogaja na domačem prizorišču".

Tomšič zato, pa tudi na podlagi anket meni, da imajo največ možnosti za izvolitev kandidati NSi-ja in SLS-a, SDS-a ter Igor Šoltes, medtem ko doslej največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji zaradi razpada kaže zelo slabo, s čimer se strinja tudi Kline. Oba še menita, da izid evropskih volitev na poznejše parlamentarne bistveno ne bo vplival.

Julija Kočar, TV Slovenija