Raziskovalni novinarji španske organizacije Access Info in belgijske revije Knack so se tri leta bojevali z evropskimi uradniki, da bi jim predali celovite podatke o porabi denarja evropskih komisarjev. V Bruslju so jim izročili le potovalne stroške za januar in februar leta 2016 za vse člane Evropske komisije, ki so v tem času opravili 261 uradnih obiskov, piše Guardian.

V tem obdobju je bilo najdražje potovanje visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Federice Mogherini in njenih sodelavcev na vrh v Azerbajdžan in Armenijo, ki je stalo 77.118 evrov. Levji delež te vsote je padel na najem zasebnega letala.

Med najdražjimi sta bila še dvodnevni obisk predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja v Rimu februarja lani, ki je z osemčlansko delegacijo stal 27.000. Tudi Juncker je najel zasebno letalo, tako da je za vsakega člana delegacije polet stal 2.927 evrov. Med najdražjimi je bila tudi turneja komisarja za migracije Hristosa Stilianidesa po več državah zunaj EU-ja za skupnih 11.000 evrov.

Povprečna prenočitev manj kot 200 evrov
Dokumenti tudi kažejo, da so evropski komisarji januarja in februarja leta 2016 467-krat noč preživeli v tujini, kar pomeni, da je v povprečju vsak med njimi osem dni na mesec preživel v hotelu. Najpogosteje se je na pot odpravil nemški komisar za proračun Günther Öttinger, ki v dveh mesecih 35 noči ni preživel v Bruslju. Analiza je še pokazala, da so komisarji v tem obdobju imeli 261 misij v tujini in da so bili pri izbiri hotelov precej varčni, saj v povprečju za prenočitev niso potrošili več kot 200 evrov. Najdražja nastanitev je bila prenočitev v etiopijski prestolnici Adis Abeba, ki je stala 629 evrov.

Vse po pravilih EU-ja
Kot je pojasnila predstavnica Evropske komisije Mina Andrejeva, je najem letala oziroma uporaba "zračnih taksijev" dovoljena, če ni na voljo komercialnih poletov, ki bi ustrezali komisarjevemu urniku. Dodala je, da so vsi stroški potovanj javno objavljeni, saj si Unija prizadeva za transparentnost. Ni pa mogla odgovoriti na vprašanje, koliko letal bruseljski uradniki vsako leto najamejo, a vztrajala, da gre za omejeno število, še piše Guardian. "Ves denar je bil porabljen po pravilih Evropske unije," je dodala in zagotovila, da vse račune vsako leto pregleda tudi Evropski parlament.

Helen Darbshire, ustanoviteljica in direktorica organizacije Access Info, ki je proučevala stroške uradnikov, je dejala, da je razočarana, da je po treh letih preiskav dobila tako omejene podatke o potovanjih Evropskih komisarjev. "Sprva je Komisija predstavila le skupne podatke, nato so nam dali podatke za vsakega komisarja posebej, a so bila njihova imena in datumi poti zamegljena. Še smo vztrajali in nato smo le dobili podatke, a z veliko zamudo – konec leta 2016 smo tako dobili podatke o stroških za šest komisarjev za dvomesečno obdobje leta 2015, nedavno pa smo dobili podatke za dvomesečno obdobje leta 2016."

Komisija je sporočila, da bi statistika o potovalnih stroških za preostalih deset mesecev leta 2016 za vse komisarje pomenila "preveliko administrativno breme".