Imenovanje 65-letne nemške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) je podprl 401 poslanec. Glasovalo je 707 poslancev, proti jih je bilo 284, 15 se jih je vzdržalo, sedem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Prvič, leta 2019, je bila na položaj izvoljena z zgolj devetimi glasovi razlike.
"Zadnjih pet let je pokazalo, kaj lahko storimo skupaj," je dejala. "Ponovimo to."
Po izvolitvi je dejala, da bo članice znova pozvala, naj ji posredujejo imena kandidatov in kandidatk. "Znova si bom prizadevala, da bo v kolegiju komisarjev enako število žensk in moških," je po današnji izvolitvi v Evropskem parlamentu povedala von der Leyen.
Zato bo voditelje držav članic v prihodnjih tednih pozvala, naj ji posredujejo imeni kandidata in kandidatke za položaj v komisiji. Od članic, ki bodo predlagale obstoječe komisarje oziroma komisarke, tega ne pričakuje, je pojasnila von der Leyen. Od sredine avgusta naprej bo opravila pogovore s komisarskimi kandidati. "Želim izbrati najboljše kandidate, ki delijo zavezanost Evropi," je povedala.
Von der Leyen je evropskim poslancem še pred glasovanjem najprej predstavila svoje načrte in vizijo za prihodnje petletno obdobje.
Povedala je, da se bo osredotočila na vzpostavitev "prave evropske obrambne unije" in začela obrambne projekte, vključno z evropskim zračnim ščitom. "Storiti moramo vse, kar je treba, da bi zaščitili evropske državljane. Zaščititi Evropo je dolžnost Evrope. Mislim torej, da je čas za vzpostavitev resnične obrambne Evropske unije," je von der Leyen poudarila v Evropskem parlamentu v Strasbourgu v predstavitvi svojih prednostnih nalog za prihodnje petletno obdobje.
Napovedala prenovo upravljanja meja
Napovedala je, da bodo v njeni novi ekipi med drugim še komisarji, pristojni za obrambo, stanovanjsko politiko in za sodelovanje z državami v Sredozemlju, predvsem na področju migracij.
Glede migracijske politike je napovedala prenovo upravljanja meja skupaj s krepitvijo Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola. Med predlogi bo potrojitev pripadnikov evropskih mejnih in obalnih straž, na 30.000, ter podvojitev osebja Europola.
"Ne bomo strpni do tistih, ki ogrožajo varnost naših meja in naših državljanov s hibridnimi napadi," je von der Leyen zapisala v dokumentu.
Povedala je, da se ne bo odpovedala zeleni politiki in da bo predlagala nove podnebne ukrepe, med katerimi je priprava načrta za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata.
Vlaganje v domače vire čiste energije bo prispevalo h konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki jo je von der Leyen predstavila kot svojo prvo prednostno nalogo v primeru ponovne izvolitve.
"V Evropi hkrati potekata razogljičenje in industrializacija. Naša podjetja potrebujejo predvidljivost za svoje naložbe in inovacije. Lahko se zanesejo za nas," je zagotovila v nagovoru evropskim poslancem. Napovedala je, da bodo zato v evropski podnebni zakon vključili cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040.
Da bo evropsko gospodarstvo bolj konkurenčno, je treba po njenem mnenju zmanjšati tudi administrativno breme za evropska podjetja. Vsem članom svoje prihodnje komisarske ekipe bo tako naložila, da pregledajo, kje je mogoče zmanjšati breme, vse skupaj pa bo usklajeval za to pristojni podpredsednik Evropske komisije.
"EU bo stala ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno"
O obisku madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi je dejala, da je bila to misija popuščanja, ob tem pa vnovič zagotovila, da bo Evropska unija stala ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno, čeprav po njenih besedah nekateri v Evropi "igrajo skupaj" z Rusijo.
"Ukrajini moramo dati vse, kar potrebuje, da se upre in izide kot zmagovalka," je dejala.
Za Evropo pa je pomembna tudi prihodnost njenega kmetijstva, pri čemer je von der Leyen poudarila vlogo evropskih kmetov. Zagotovila jim je, da bo v strategiji za evropski kmetijski in prehranski sektor, ki jo bo pripravila, upoštevala njihova priporočila.
Sklepni del nagovora je namenila zaščiti demokracije, predvsem zaradi vse večjega števila kibernetskih napadov in tujega vmešavanja v demokratične procese v EU-ju.
Poudarila je, da bo tudi prihodnji dolgoročni evropski proračun vključeval mehanizem pogojevanja izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Po mnenju von der Leyen so reforme EU-ja zaradi širitve neizogibne. "Mislim, da je treba spremeniti temeljne pogodbe, kjer bi to lahko izboljšalo našo Unijo," je povedala.
So bili odločilni Zeleni?
Politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S & D) ter liberalcev (Renew), ki sestavljajo neformalno koalicijo, imajo v Evropskem parlamentu 401 poslanca, vendar pred glasovanje ni bilo pričakovati, da bi jo podprli čisto vsi člani teh treh skupin.
Ker v nobeni politični skupini glede podpore ni bilo enotnosti, je bil izid glasovanja negotov. Če kandidatka danes ne bi dobila potrebnih 361 glasov, bi morali voditelji držav članic v mesecu dni predlagati novega kandidata.
Ursula von der Leyen je podporo skušala pridobiti v pogovorih tudi z drugimi političnimi skupinami, danes pa bi lahko računala na podporo dela poslancev Zelenih pa tudi Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). O podpori se je sicer pogovarjala z vsemi, razen s skrajno desnimi Domoljubi za Evropo in Evropo suverenih narodov.
Zaradi tajne narave glasovanja je nemogoče vedeti zagotovo, kdo je glasoval za von der Leyen in kdo proti, poroča Euronews. Ampak iz govora Zelenih danes zjutraj je bilo razbrati, da bi lahko bili oni jeziček na tehtnici.
"Zagotovili smo si zaveze glede zelenega dogovora, bolj socialno pravične EU in zaščite demokracije," so dejali Zeleni ob potrditvi podpore.
Iz ECR so po drugi strani sporočili, da bo "velika večina nacionalnih delegacij" glasovala proti kandidatki. Predstavnik Bratov Italije Giorgie Meloni pa je potrdil, da je skupina italijanske premierke glasovala proti.
Podpora Tonina in Šarca
Tudi to, kako so glasovali slovenski evroposlanci, še ni popolnoma jasno. Podporo Ursuli von der Leyen je jasno napovedal le Matej Tonin (EPP/NSi), odrekli so jo Matjaž Nemec (S&D/SD), Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) in Zala Tomašič (EPP/SDS). Trije evroposlanci iz vrst SDS-a – Romana Tomc, Milan Zver in Branko Grims – se glede podpore doslej niso jasno opredelili, po navedbah Zale Tomašič pa naj bi poslanci SDS-a glasovali proti.
Da glede podpore še nista odločena, sta v sredo zatrdila Irena Joveva in Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda), ki pa med drugim poudarjata, da je pri sprejemanju odločitve na mestu tudi vprašanje, kakšne so možne alternative kandidatki. Šarec je nato po predstavitvi sporočil, da bo von der Leyen podprl na glasovanju.
Prebilič je dejal, da ga moti to, da je Evropski parlament še enkrat pritisnjen ob zid, da mora glasovati o tem, kar so se nekateri že dogovorili. "Mislim, da je to napačen pristop. Če že potrebujejo naše soglasje, potem bi bilo prav, da bi bili vsaj vključeni v neki dialog že pred tem," je dejal.
"Ni mi posredno ali neposredno sploh povedala, da išče podporo," je dejal Joveva, ki se je z Ursulo von der Leyen pogovarjala tudi na štiri oči.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje