Za zamrznitev pogajanj so se v Evropskem parlamentu zavzeli zaradi čistk v turški vojski in javni upravi, ki so sledile julijskemu spodletelemu vojaškemu udaru, v katerem je umrlo okoli 200 ljudi. Poslanci in poslanke v Strasbourgu so tako v resoluciji zapisali, da "močno obsojajo neuravnotežene represivne ukrepe, ki se jih je lotila Turčija po spodletelem udaru." Še vedno pa se bodo zavzemali, da "Turčija ostane zasidrana v EU-ju," vendar so pozvali Evropsko komisijo in države članice, da začasno zamrznejo pogajanja o pristopu Turčije z EU-jem.

Nezavezujočo resolucijo o zamrznitvi turških pristopnih pogajanj z EU-jem so evropski poslanci in poslanke sprejeli z veliko večino. Za jih je glasovalo 479, proti 37, 109 poslancev in poslank pa je bilo odsotnih. O resoluciji morajo glasovati še Evropska komisija in posamezne države članice. Resolucija sicer verjetno ne bo imela velikega vpliva, saj članice EU-ja z izjemo Avstrije še vedno podpirajo pristopna pogajanja s Turčijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že v sredo dejal, da glasovanje za Turčijo ne bo imelo "nobene vrednosti". "Že to, da se Evropski parlament odloči za takšno glasovanje, daje vtis, da varuje teroristične organizacije in je na njihovi strani," je poudaril. Podobno meni tudi turški minister za zadeve EU-ja Ömer Celik. "Ta odločitev za nas ni veljavna. Ne jemljemo je resno zaradi vizije in besedila," je dejal na novinarski konferenci, ki jo je prenašala turška televizija. Glasovanje je označil za nedemokratično in ozkosrčno ter brez vizije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je že v torek opozorila, da bi z zamrznitvijo turških pristopnih pogajanj izgubili obe strani.

Prošnja za članstvo od leta 1987
Turčija je uradno zaprosila za članstvo v EU-ju leta 1987, pristopna pogajanja pa so se začela leta 2005, čeprav si je Ankara prizadevala postati del EU-ja že od 60. let prejšnjega stoletja. Turčija in EU sta se marca dogovorila za pospešitev pristopnih pogovorov, in sicer v okviru dogovora o preprečevanju beguncem, da vstopijo na ozemlje EU-ja, prav tako sta se dogovorila za finančno pomoč Turčiji za sirske begunce, ki živijo na turških tleh, in pospešitev procesa vizumske liberalizacije.

A po neuspelem julijskem udaru EU zaskrbljeno spremlja poteze predsednika Erdogana, kot so razmišljanje o ponovni uvedbi smrtne kazni, kršitve svobode izražanja in zapiranje medijev, aretacije visokih članov opozicije in pridržanja številnih poslancev. To po mnenju EU-ja slabi pravno državo in spoštovanje človekovih pravic ter spodkopava parlamentarno demokracijo, zato je v zraku možnost prekinitve pristopnih pogajanj s Turčijo.

Slovenija proti zamrznitvi
Večina članic EU-ja je sicer proti zamrznitvi pristopnega procesa, med njimi tudi Slovenija. Kot je prejšnji teden pojasnil vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, je treba pustiti odprta vrata in nadaljevati dialog s Turčijo, saj se s prekinitvijo dialoga razmere zagotovo ne bi izboljšale ne v Turčiji ne na območju.

Erdogan je nedavno pozval k napredku v turških pristopnih pogajanjih do konca leta, v nasprotnem primeru pa zagrozil z razpisom referenduma o prekinitvi pristopnih pogajanj.