Slišati je bilo tudi več pozivov k uvedbi klavzule za vmesni pregled proračuna čez dve ali tri leta.

"Želimo realističen proračun, ki bo še naprej motor rasti in delovnih mest, in klavzulo ponovnega pregleda, ki bo omogočila, da proračun čez tri leta ponovno preučimo, saj ne želimo varčevalnega proračuna vseh sedem let," je poudaril Joseph Daul, vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke.

"Proračunu lahko rečemo 'da' ali 'ne'. Zdajšnjemu predlogu bi rekli ne," je posvaril Daul. Tiste, ki parlamentu zaradi groženj z vetom očitajo neodgovornost, pa je spomnil, da mora biti evropski proračun uravnotežen in ne sme potoniti v rdeče številke. "Saj ne želimo prvič primanjkljaja," je dejal. Prav tako je prvak evropskih konservativcev izrazil nezadovoljstvo s sprejemanjem odločitev za zaprtimi vrati, brez parlamenta. "To so kravje kupčije," je poudaril.

Swoboda opozarja
Tudi Hannes Swoboda, vodja druge največje politične skupine, evropskih socialistov in demokratov, je voditelje članic EU-ja opozoril: "Ravnali bomo odgovorno, a to ne pomeni, da bomo sprejeli vse, kar bomo dobili na mizo." "Lahko rečemo 'ne' in bomo tudi rekli 'ne', če ne bomo dobili proračuna, ki bo odgovarjal na vprašanja državljanov," je dodal.

Pri tem je Swoboda okrcal predsednika britanske vlade Davida Camerona, češ da ima ta vizijo velikega trga, pri evropskem proračunu pa gre za vizijo solidarnosti, ki jo želijo tudi Britanci, saj jih veliko priznava, da lahko krizo premagajo le z evropskim denarjem.

Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je nazorno povedal, kje parlament čevelj žuli. "Ne gre le za številke, gre tudi za ravnotežje moči med institucijami EU-ja," je poudaril in izrazil nasprotovanje večletnemu proračunskemu načrtovanju, češ je tako ravnala nekdanja Sovjetska zveza. "Kdo je proračunska oblast? Voditelji ali Evropski parlament? V vsaki demokraciji je to parlament," je dejal.

V tem duhu je šel Verhofstadt še dlje od Daula, ki je zahteval klavzulo ponovnega pregleda, in pozval k samoderogacijski klavzuli, ki bi Unijo obvezala, da poišče čez dve ali tri leta nov soglasje glede nadaljnjega izvajanja proračuna.

Še več, vodja evropskih liberalcev ne vidi nikakršne težave pri tem, da bi prihodnja poraba Unije temeljila na proračunu za leto 2013, češ da je ta boljši od trenutnega predloga za večletni proračun. Če dogovora o večletnem okviru ni, se namreč Unija financira na podlagi zadnjega letnega proračuna v prejšnjem večletnem finančnem okviru. "O tem se celo Nigel Farage strinja z mano," je še pripomnil Verhofstadt in se pošalil, da ta britanski evroskeptik počasi celo postaja "normalen" evropski poslanec.

O rasti "francoske krave"
Predstavnik evroskeptične skupine evropskih konservativcev in reformistov Martin Callanan pa je dejal, da je današnja proračunska razprava poslancev "nesmiselna", saj se ključnemu igralcu, "prijatelju Hermanu", ni zdelo niti vredno priti v parlament in pojasniti, kaj se res dogaja za zaprtimi vrati. EU bo po njegovih besedah sicer še enkrat zamudil priložnost, da temeljito reformira svojo porabo, in bo pristal na proračun prejšnjega stoletja. Tistim, ki poudarjajo, da mora biti proračun gonilo rasti, pa je Callanan odvrnil: "Francoska krava bo s tem proračunom res izjemno zrasla."

Slovenska poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je v sporočilu za javnost zatrdila, da vsak dogovor o proračunu na tej točki ni nujno dober dogovor. Napovedi o še večjem zmanjšanju proračuna gredo po njenem prepričanju proti vsem zavezam, ki so jih voditelji podali ob svoji podpori evropskim idejam, politikam in projektom.

Proračun Unije mora po njenih besedah ostati instrument za izpolnitev zastavljenih ciljev iz razvojne strategije Evropa 2020 ter tako zagotoviti izvajanje vlaganj ter kohezijskih in razvojnih programov, ki bi jih članice drugače v kriznih časih hitro črtale iz nacionalnih programov in proračunov. Poslanec Jelko Kacin (Alde/LDS) pa je v izjavi za javnost izpostavil, da EU nujno potrebuje preglednejši način sprejemanja proračuna, predvsem pa večjo možnost prilagajanja proračuna spremembam, ki bodo nastopile v letih veljavnosti.

"Proračun je okviren, zato bi moral biti bolj ambiciozen. Krčenje ni pot naprej, čeprav je za vlade članic to najudobnejša in ljudem najbolj všečna pot. A če isti trdijo, da s(m)o že dosegli krizno dno, potem izhaja iz tega, da nas čaka rast, zato bi morali in tudi smeli povečati naš proračun tudi zato, da bi z njim še bolj pospeševali razvoj in rast," je dodal Kacin.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se je prav tako zavzel za klavzulo ponovnega pregleda, je pozval voditelje, naj pridejo v Bruselj v duhu kompromisa, in opozoril, da bi bil neuspeh negativen signal v teh težkih gospodarskih časih. "Krize še zdaleč ni konec in večletni proračun je eno ključnih orožij v boju proti njej," je poudaril.