Evropska komisija je za izhodišče za pogajanja predlagala, naj Evropska unija za sedemletni proračun nameni 1.033 milijard evrov, ob upoštevanju programov zunaj proračuna pa 1.091 milijard evrov. Temu so sledili še trije predlogi, od katerih je dva pripravil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Zadnji Van Rompuyjev predlog, na podlagi katerega vrhu EU-ja novembra ni uspelo doseči dogovora, je predvidel za okoli 80 milijard evrov rezov. Tako bi v proračunu ostalo 972 milijard evrov, skupaj s programi zunaj proračuna pa naj bi bilo v evropski blagajni 1.011 milijard evrov.

Nov predlog bo Van Rompuy razgrnil v četrtek, voditelji članic EU-ja ga bodo dobili na mizo ob začetku zasedanja, je povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar, ki se je danes v Bruslju udeležil priprav na vrh.

Senčar je povedal, da na pripravah niso govorili o številkah. "Razen tega, da je nekako mogoče razumeti, da je ambicija, ki naj bi vodila k sporazumu, dodatno znižanje nekje v razredu do 30 milijard evrov," je še dodal.

Ob morebitnem krčenju v znesku 30 milijard evrov bi bilo za vse evropske programe od leta 2014 do leta 2020 skupno namenjenih okoli 980 milijard evrov.

"Pogajanja ne bodo enostavna," je opozoril Senčar in ob tem spomnil, da se nekatere članice zavzemajo za še občutnejše krčenje sredstev od predlaganih 30 milijard evrov.

Iskanje ugodnih rešitev za vzhodno Slovenijo
Slovenija si v pogajanjih prizadeva, da bi dobila čim več sredstev za kohezijo in razvoj podeželja. Glede na Senčarjeve besede je mogoče sklepati, da na tem področju ne bo dodatnih rezov.

Ambicija Slovenije je, da doseže najugodnejšo rešitev za revnejšo od svojih dveh regij, to je za vzhodno Slovenijo, in da dobi čim več sredstev za kohezijo.

Senčar ni želel komentirati številk, ki so zaokrožile na novembrskem vrhu, ko naj bi po drugem predlogu Van Rompuya dobila Slovenija okoli 2,8 milijarde kohezijskih evrov in okoli 750 milijonov evrov za razvoj podeželja.

Med najbolj vročimi temami je sicer proračun za evropsko administracijo. Medtem ko precej članic opozarja, da uprava ne sme biti zaščitena pred rezi, pa v Evropski komisiji članice pozivajo, naj administracije ne udarijo preveč po žepu, da ne bi "pokvarile evropskega motorja".

"Komisija je že zarezala osem milijard evrov v administracijo, predlagala še milijardo rezov, predsednik Evropskega sveta pa še za pol milijarde evrov rezov. Naš predlog pomeni ukinitev 2.500 delovnih mest v prihodnjih petih letih," opozarja Komisija.