Čeprav je bilo malo upanja, da bo dogovor o proračunu za obdobje od leta 2014 do 2020 sprejet že na tokratnem zasedanju, pa so iz Bruslja prihajala poročila, da bi lahko sprejeli vsaj delen dogovor, a so razlike med članicami očitno vseeno prevelike.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ocenil, da je dogovor možen v začetku 2013.

Slovenski premier Janez Janša je po koncu zasedanja dejal, da večletni finančni okvir "ni bil dokončno usklajen, narejen pa je bil korak naprej". Aktualni predlog je bil v današnji razpravi "v veliki meri dopolnjen", izrisali pa so se tudi obrisi dokončnega dogovora, ki bi ga bilo mogoče doseči v začetku prihodnjega leta.

Vrh unije je ocenil, da obstaja na podlagi dvostranskih pogovorov med voditelji posameznih držav in Van Rompuyem ter predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom ter v luči razprave med voditelji "zadostna raven potencialnega zbližanja stališč", da je dogovor možen na začetku prihodnjega leta.

Voditelji so v kratkem sklepu po koncu pogovorov v četrtek in danes zapisali, da bi članice morale biti sposobne premostiti preostale razlike v pogledih. Proračun EU-ja je namreč pomemben za povezanost Evrope in za rast ter zaposlovanje v vseh članicah sedemindvajseterice, so dodali.

Van Rompuy je opozoril, da morajo članice delati na proračunu zmernosti, saj trenutne razmere terjajo skrbnost in previdnost pri obračanju vsakega evra. Istočasno pa se Belgijec na čelu Evropskega sveta zaveda, da mora biti EU sposobna opraviti svoje naloge za evropske državljane.

Proračun mora biti po njegovih besedah zasnovan tudi v korist rasti, pri čemer zagotavlja, da njegov zadnji predlog za 15 odstotkov zvišuje sredstva za ukrepe za rast.

Njegov zadnji kompromisni predlog sicer glede na izhodiščni predlog Evropske komisije predvideva znižanje za 80 milijard evrov, glede na aktualni večletni okvir 2007-2013 pa gre za realno zmanjšanje v višini 20 milijard evrov oziroma dveh odstotkov.

Van Rompuy sicer predlaga, da naj proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU.

Belgijec svari pred dramatiziranjem neuspeha vrha. Problematika je po njegovih tako kompleksna, da običajno ni dovolj le en sam poskus. Tako je bilo že tudi pri pogajanjih o trenutnem večletnem finančnem okviru.

Prvotni predlog Bruslja je po njegovem prepričanje nedvomno najboljši za interese Evrope in ustrezno ravnotežje med članicami, vendar pa v tej fazi ne odloča Evropska komisija, temveč članice in Evropski parlament.

Več za kohezijsko politiko
Neuspeli novi predlog evropskega proračuna je predvideval 11 milijard več za kohezijska sredstva, kar je bil po oceni Janše korak v pravo smer, vendar ne dovolj dolg. Pozneje so se uresničili dvomi slovenskega premierja, da bo ta predlog sploh obstal.

Če Slovenija ne bo izvedla obljubljenih fiskalnih ukrepov in strukturnih reform, so na kocki tudi evropska, kohezijska sredstva, o katerih se sedaj pogaja v iskanju kompromisa o evropskem proračunu 2014-2020, je opozoril Janša.

S predlogom niso bile zadovoljne nekatere neto plačnice, še posebej Velika Britanija, Švedska in Nizozemska, ki vztrajajo pri občutnejših rezih, za več deset milijard evrov. Prepričane so, da se v času, ko vse članice doma sprejemajo varčevalne ukrepe, evropski proračun ne bi smel povečevati.

Za Slovenijo so ključnega pomena sredstva, ki bodo namenjena za kohezijsko politiko in tudi za razvoj podeželja.

"Vsako povečanje v sredstvih za kohezijo je za nas korak v pravo smer, a ta zagotovo ni dovolj dolg, če primerjamo kohezijska sredstva, ki bi bila po naših izračunih potrebna, ne samo za nas, ampak za celotni kohezijski del Evrope," je pojasnil slovenski premier.

Za Slovenijo so v povezavi s kohezijo premiki ugodni predvsem pri vzhodni kohezijski regiji, ki je bila najbolj prizadeta in je v proračunskih pogajanjih zagotovo prioriteta Slovenije, saj dosega le 73 odstotkov evropskega povprečja razvitosti.

V pogajanjih glede politike za razvoj podeželja je bil zadnji predlog "korak v pravo smer", je ocenil Janša, a tudi tukaj je bil problem, ali bo predlog sploh obstal, saj je veliko drugih članic nezadovoljnih in številka proračunskih sredstev pri tej politiki še ni dokončno zaprta.

Nekaj premikov na bolje je bilo zaznati, a razlike med članicami so še vedno občutne in stališča niso nič bližja kot v četrtek, je bil še pred propadom pogajanj v napovedih glede dokončnega dogovora previden Janša.

Še vedno je bila na prvem mestu dilema, kaj se bo zgodilo v spopadu med tistimi, ki želijo krčenje proračuna, in tistimi, ki zahtevajo ohranitev določenih sredstev, kot na primer za kohezijsko politiko.

Janša je pojasnil, da je ugovor proti stališčem neto plačnic, da gre evropski denar v velikanski večini v članice in je to instrument, na podlagi katerega bo EU v prihodnje ne samo bolj enakomerno razvit, ampak tudi v celoti bolj razvit, tako da je to v korist državljanom in državljankam v kohezijskih državah kot tudi v neto plačnicah.

Slovenski premier vzrok za globoka razhajanja med članicami vidi v tem, da Unija ni storila tistega, kar je obljubila pred sedmimi leti, ko se je zavezala, da bo resno analizirala in reformirala sistem prihodkov in odhodkov evropskega proračuna. Poleg tega so tudi velika razhajanja med cilji EU-ja in proračunom.

Trk velikih
Po prvem dnevu napornih pogajanj so voditelji članic EU-ja ponoči z mrkimi obrazi prekinili pogovore o proračunu za obdobje 2014-2020.

Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da dogovora najverjetneje ne bo, in povedal, da so francoske zahteve delno uslišane, a da z novim predlogom še ni zadovoljen, kljub občutnemu povišanju sredstev za kmetijsko politiko.

Poleg tega Francija nasprotuje proračunskim popustom ali rabatom za Veliko Britanijo in še nekaj članic, ki se jih Van Rompuy v novem predlogu ni dotaknil. "Ne morem sprejeti tega, da najbogatejše države v EU-ju želijo popuste in da mora Francija prispevati," je dejal Hollande.

Da dogovora ta konec tedna še ne bo, je nakazala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je želela ostrejše reze od teh, kot jih predvideva novi predlog. "Pred nami je še dolga pot," je dejala. Kanclerka meni, da majhen napredek je, a dvomi, da bo voditeljem uspelo doseči kompromis.

Voditelji so zasedanje v četrtek začeli šele tik pred polnočjo, po celodnevnih dvostranskih pogovorih voditeljev z Van Rompuyem, in ga po približno eni uri tudi že prekinili s sporočilom, da bodo nadaljevali danes ob 12.00.

Kohezijski politiki dodatnih 11 milijard
Van Rompuy je prerazporedil reze. Kohezijski politiki, ki je ključna za Slovenijo, je dodal 11 milijard. Sredstva za razvoj podeželja, ki so prav tako pomembna za Slovenijo, ostajajo na enaki ravni kot prej, je pa Slovenija v okviru te politike v novem predlogu dobila 150 milijonov evrov posebnega dodatka.

Slovenija v letih 2007-2013 iz naslova kohezije dobi okoli 4,3 milijarde evrov, v pogajanjih o proračunu 2014-2020 pa sedaj cilja na približno tri milijarde. Po prvem Van Rompuyevem predlogu bi dobila 40 odstotkov manj kot v letih 2007-2013, okoli 2,6 milijarde evrov, kar je bilo zanjo nesprejemljivo. Po drugem Van Rompuyevem predlogu pa naj bi se ta številka zvišala na okoli 2,8 milijarde.

Katerim področjem manj?
Največje reze bi po prenovljenem Van Rompuyevem predlogu doživela sredstva za krepitev konkurenčnosti, rast in delovna mesta, ki vključujejo sredstva za razvoj evropskih energetskih, prometnih in telekomunikacijskih omrežij ter za raziskave in inovacije. Ta postavka naj bi se zmanjšala za 13 milijard evrov. Sredstva za varnost in državljanstvo je Van Rompuy oklestil za 1,6 milijarde evrov, sredstva za evropsko zunanjo politiko za pet milijard, sredstva za evropsko administracijo pa je pustil nespremenjena.