Predlog, ki je na mizi, za Slovenijo in tudi za večino drugih članic Unije ni dober, pa tudi vse, kar se obeta, so kvečjemu nadaljnji rezi, je še poudaril.

"Že osnovni predlog ni dober in tudi vse različice, ki jih dobivamo zdaj in so še najavljene, obetajo kvečjemu nadaljnje zniževanje," je dejal Janša ob prihodu na dvostransko srečanje s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem.

"Predlog ni dober za Slovenijo, ni dober pravzaprav za večino držav. V zadnjih dneh nisem slišal nobenega kolega, ki bi bil s predlogom zadovoljen. Čakajo nas težka pogajanja, najprej glede skupnega obsega posamičnih politik, potem pa tudi glede neto pozicij držav," je še povedal premier.

Van Rompuy ima skupaj s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom že od jutra dvostranska srečanja s posameznimi voditelji, ki mu predstavljajo svoje zahteve. Na podlagi teh bilateral bo potem pripravil prenovljen predlog, ki ga bo dal na mizo ob začetku zasedanja, predvidenega ob 20. uri.

Britanci z najbolj skrajnim stališčem
Prvi je bil pri Van Rompuyu britanski premier, ki je nakazal oster ton pogajanj.

"Niti najmanj nisem zadovoljen," je dejal britanski premier David Cameron, ko je prišel na bilateralo s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem. V času, ko doma sprejemamo težke odločitve o javni porabi, je narobe, da obstajajo predlogi za povečanje porabe v EU-ju, je izrekel stališče, ki ga branijo neto plačnice.

"Trdo se bomo pogajali za dogovor, ki bo dober za britanske in evropske davkoplačevalce, ter za rabat," je še poudaril britanski premier, najverjetnejši kandidat za uporabo veta, s katerim sicer grozi več članic.

Velika Britanija med vsemi neto plačnicami, ki so se združile v tabor "prijateljic boljše porabe", zastopa najbolj skrajno stališče. Želi najmanj zamrznitev proračuna v primerjavi s sedanjim 2007-2013, britanski parlament pa zahteva celo njegovo znižanje.

Podobna stališča ima Švedska. Švedski premier Fredrik Reinfeldt pričakuje dolga in težka pogajanja ter poudarja, da se mu nikamor ne mudi. Pomembno bi bilo že to, če bi neto plačnice držale skupaj, je Reinfeldt izrazil skrb zaradi razhajanj znotraj tabora "prijateljic boljše porabe".

Francija, ki se bo sicer v skladu s tradicijo borila za čim več subvencij za svoje kmete, in Italija namreč odločno nasprotujeta britanskemu proračunskemu popustu ali rabatu pa tudi vsem rabatom na rabat, ki naj bi jih po predlogu, ki je na mizi, dobile Nemčija, Švedska in Nizozemska, želita pa ga tudi Avstrija in Danska.

Tudi nizozemski premier Mark Rutte napoveduje ostro bitko. "Čaka nas huda bitka - Francozi, Britanci, južna Evropa, vzhodna Evropa, vsi imamo svoje zahteve," je dejal in podvomil, da bo voditeljem uspelo doseči dogovor. Pri tem kolege poziva, naj poskrbijo za to, da ne bo treba po tem vrhu mesece krpati osebnih odnosov.

A Belgija, ki je sicer tudi neto plačnica, opozarja, da so ostri rezi "velika napaka". "Potrebujemo ambiciozen proračun, saj ne moremo imeti EU-ja, ki zahteva in odreja, ne ponuja pa sredstev za svoje politike," je dejal belgijski premier Elio Di Rupo.

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker prav tako pričakuje težavno srečanje in opozarja, da hitrih odločitev ne moremo pričakovati.

Malo upanja na končni dogovor
Da dokončnega dogovora danes ne bo, je nakazala tudi največja neto plačnica Nemčija, za katero ne bi bilo konec sveta, če bi Unija ta konec tedna stopila le korak naprej h končnemu dogovoru, ki bo verjetno dosežen šele na začetku prihodnjega leta.

Slovenija se je pridružila taboru "prijateljic kohezije", v katerem je 15 članic Unije in Hrvaška. Te države nasprotujejo rezom v kohezijsko politiko, ki je zanje motor rasti, za Slovenijo pa po Janševih besedah eden ključnih virov večjih investicij. Za Slovenijo so ključna tudi sredstva za razvoj podeželja, za katera se bo borila skupaj z Avstrijo in Finsko.

Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel se bosta z Van Rompuyem sestala med zadnjimi. Pred bilateralama se bosta sestala še na štiri oči.

Pred začetkom vrha, ki je predviden ob 20. uri, se bodo predvidoma ob 19.20 ločeno sestali tudi voditelji članic v taboru prijateljic kohezije, torej tudi premier Janša. Van Rompuy bo na podlagi bilateral ob začetku zasedanja dal voditeljem na mizo nov predlog za porabo EU-ja v letih 2014-2020.

Ob robu proračunskih pogajanj je mogoče pričakovati tudi pogovore o nadaljnji pomoči Grčiji. Voditelji pa naj bi tudi odločili o imenovanju Luksemburžana Yvesa Merscha za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB).