V prestolnicah 27 članic in skorajšnje članice Hrvaške preračunavajo podrobnosti najnovejšega kompromisnega predloga in pripravljajo taktiko za maratonsko proračunsko zasedanje voditeljev, ki bo konec tedna v Bruslju. Skupini bogatih neto plačnic in manj razvitih prejemnic kohezijskih sredstev sta sicer utrdili okope, a so tudi med državami znotraj taborov različni pogledi, zavezništva pa zelo raznolika.

Proračun bo moral odražati krizne razmere v nekaterih članicah in hkrati dejstvo, da je marsikje ostal edini vir za vlaganja, pravi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, avtor najnovejšega kompromisnega predloga. Doseči dogovor ne bo majhen politični izziv, priznava. Prvič je postregel tudi s konkretnimi primerjavami. Njegov predlog za obdobje 2014-2020 predvideva realno zmanjšanje porabe v primerjavi z zdajšnjo sedemletko, in sicer za 20 milijard evrov. Še preostale razlike med članicami se nanašajo na zgolj 0,1 odstotka BDP-ja Unije, in o tem bi evropski voditelji po njegovem mnenju že morali biti zmožni doseči soglasje.
A če je prejšnji ciprski predlog razburil predvsem države, odvisne od kohezijskih skladov, so zdaj razburjene tudi neto plačnice. Čeprav je Britaniji vrnil razvpiti rabat, je namestnik britanskega premierja Nick Clegg ponovil: "Naša gospodarstva so krhka, ljudje so upravičeno občutljivi na javno porabo in biti moramo zelo disciplinirani, ko gre za povečanje evropskega proračuna," je dejal. Francija je tudi grozila z vetom, a zaradi znižanja kmetijskih subvencij zdaj išče zaveznice tudi v nasprotnem taboru. "Francija in Poljska bosta skupaj branili nov evropski proračun, zgrajen na solidarnosti, skupni kmetijski politiki in kohezijski politiki, prednost pa mora imeti gospodarska rast," je v Varšavi poudaril francoski predsednik Francois Hollande. "Pomembno je poudariti, da se financiranje kmetijske in kohezijske politike ne izključuje," se je strinjal tudi poljski predsednik Bronislav Komorowski.
A pred tem je petnajst kohezijskih držav sklenilo, da bodo vztrajale tudi za ceno poznejšega dogovora. Portugalska z novim predlogom na primer izgublja 4,5 milijarde evrov. K zadostnim sredstvom za raziskave in inovacije pa je Unijo pozvalo tudi 44 nobelovcev in 130.000 somišljenikov.
Erika Štular, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi