Prejšnji četrtek so notranji ministri držav članic EU-ja dosegli dogovor o novih pravilih za začasno uvedbo nadzora v schengenskem prostoru, ki predvideva, da bi odločanje o uvedbi nadzora ostalo v glavnem v rokah članic, kar je močno razburilo Evropsko komisijo in Evropski parlament.

Evropske poslance je najbolj zmotilo, da imajo glede na dogovor pri odločanju o novih pravilih za delovanje schengenskega evalvacijskega mehanizma le posvetovalno vlogo.

V razpravi z danskim notranjim ministrom Mortenom Bödskovom in evropsko komisarko za notranje zadeve Cecilio Malmström na plenarnem zasedanju v Strasbourgu so zato evropski poslanci zahtevali več pristojnosti pri začasnem nadzoru v schengenskem prostoru.

Za mnenje o odločitvi evropskih notranjih ministrov glede začasnega nadzora v schengenskem prostoru smo na MMC-ju povprašali tudi slovenske poslance v Evropskem parlamentu.

"Schengen je simbol Evrope"
Tanja Fajon meni, da gre za protievropsko odločitev. Po njenih besedah so dansko predsedstvo EU-ju in notranji ministri naredili korak nazaj v povezovanju Evrope, ki temelji na svobodi in solidarnosti.

"Odprli so vrata populističnim in nacionalističnim politikam v Evropi," je bila jasna slovenska poslanka in dodala, da zapiranje meja v EU-ju ni pravi odgovor in gre za pot v nevarno osamitev. Napovedala je, da bodo s kolegi ukrepali odločno in z vsemi sredstvi.

"Schengen je simbol Evrope, v EU-ju smo z odprtjem meja uresničili sanje milijonov Evropejcev," je dejal Fajonova, ki napoveduje, da se bodo obrnili na Evropsko sodišče, če dansko predsedstvo ne bo spremenilo svoje odločitve, saj kakršno koli spreminjanje evropskih meja zahteva evropsko odločanje, zato ne bodo dovolili, da bo o tem odločala peščica v zaprtih dvoranah.

"Uprli se bomo z vsemi sredstvi"
Ivo Vajgl je kot nesprejemljiv označil poskus nekaterih držav, na čelu z Dansko, kot predsedujočo EU-ju, da bi uzakonili pravico držav, podpisnic schengenskega sporazuma, da po svoji presoji ta sporazum suspendirajo in iz odločanja o schengenski politiki izločijo Evropski parlament, pa tudi Evropsko komisijo.

"Ta poskus pomeni ukinitev svoboščin, ki so eden izmed najpomembnejših dosežkov evropske integracije," je dejal Vajgl in napovedal, da se bo Evropski parlament takšni spremembi politike uprl z vsemi sredstvi.

"Evropejci bi potrebovali več občutka solidarnost"
Mojca Kleva je prepričana, da je sprememba glede nadzora v schengenskem prostoru nesprejemljiva odločitev, ki krši temeljne pravice državljank in državljanov EU-ja. "Evropejci bi potrebovali predvsem več občutka za solidarnost," pravi slovenska poslanka, ki pričakuje, da bo sporna odločitev zdaj omogočila okrepljeno podporo radikalnim desnim gibanjem v Evropi.

"Uvedba ponovnih mejnih kontrol mora ostati ukrep v skrajnih primerih, za katerega se države članice odločijo po posvetovanju na evropski ravni," poudarja Kleva in dodaja, da je pomembno, da ohranimo enega izmed najpomembnejših osnovnih pravil EU-ja - pravilo o prostem gibanju Evropejk in Evropejcev znotraj schengenskega prostora.

"Predsednikom držav in vlad manjka voditeljskih sposobnosti"
Po besedah Jelka Kacina se ključni problemi EU-ja velikokrat skrivajo v nezadostnih voditeljskih sposobnostih predsednikov držav in vlad članic, tako na gospodarsko-fiskalnem kot na zunanjepolitičnem področju in tudi pri vprašanjih prostega pretoka ljudi. Popuščanje in udinjanje populističnim pričakovanjem desnice in nacionalistov je dokaz nezadostne samozavesti, nezavedanja o resničnih potrebah EU-ja in nesposobnosti, je dejal slovenski poslanec.

"Tako bežanje pred odgovornostjo je pesek v kolesje napredka in temeljnih svoboščin državljanov EU-ja. Potrebujemo več EU-ja in medsebojnega razumevanja, namesto kazanja s prstom na izmišljene sovražnike in ločevanja," je dejal Kacin in dodal, da je delitev in sovraštvo namesto solidarnosti in uresničevanja skupnih projektov podoba nesposobnosti voditeljev držav članic EU-ja tega trenutka. "Potrebujemo obrat in ukrepanje, na volitvah vse politične elite po vrsti izgubljajo zaupanje volivcev. Zasluženo," je bil jasen.

"Iz krize le skupaj in brez delitev"
Slovenski poslanci Milan Zver, Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič in Lojze Peterle so v skupni izjavi zapisali, da lahko iz krize v Evropi izidemo učinkoviteje in hitreje z močno skupno politiko, brez novih delitev. "Mnenja smo, da je odločitev Sveta o spremembi pravne podlage schengenskega območja, katera izključuje in onemogoča Evropskemu parlamentu, da v polnem obsegu opravlja svojo zakonodajno vlogo, nesprejemljiva in hkrati pomeni kršitev metode Skupnosti," so dejali.

Danska socialdemokratska vlada je v vlogi predsedstva Sveta EU-ja izgubila zaupanje parlamenta, ker se je namerno oddaljila od temeljne metode Skupnosti, ki spodbuja sodelovanje med državami EU-ja, pravijo slovenski poslanci in dodajajo, da za prihodnost EU-ja ni dobro, da največjim državam članicam postopkovno omogoča, da vsiljujejo svojo voljo manjšim, pa čeprav neformalno preko predpisanih postopkov.

"Evropski parlament je edina demokratično izvoljena evropska inštitucija, ki s svojimi odločitvami nenehno dokazuje svojo evropsko povezovalno usmeritev," so povedali Zver, Jordanova, Mazej Kukovičeva in Peterle, ki se sicer zavedajo, da je EU občasno izpostavljen migrantskim tokovom, ki zahtevajo posebno politično pozornost in odziv, a tudi v takih primerih se je treba dosledno ravnati po sprejetih pravilih.