Ministri so ob tem zatrdili, da se bodo k vprašanju Romunije in Bolgarije vrnili čim prej, najpozneje pa septembra, madžarski notranji minister Sandor Pinter, ki predseduje skupini ministrov, pa se je zavzel za postopni pristop - najprej bi jeseni odpravili meje na letališčih, preostale meje pa pozneje.

Romunski notranji minister Traian Igas je izrazil upanje, da bo njegova država članica schengna postala še pred koncem leta.

Schengen se je državama izmuznil decembra lani
Najmlajši članici Evropske unije sta na vstop v schengen upali že marca letos, a se je zapletlo lani decembra, ko sta Francija in Nemčija sporočili, da temu nasprotujeta, dokler ne bosta državi dosegli dovolj dobrih rezultatov na področju pravosodja, predvsem v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Nizozemski minister za migracije Gerd Leers je tudi danes poudaril nujnost učinkovitih in nepovratnih reform v romunskem in bolgarskem pravosodju, češ da so te potrebne za vzajemno zaupanje, na katerem temelji schengenski sistem. Zato bo Nizozemska temeljito preučila poročila na podlagi izvajanja mehanizma preverjanja uresničevanja reform na področju pravosodja, predvsem boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Veliko bo zdaj odvisno od poročila Evropske komisije o napredku držav na tem področju, ki bo predvidoma objavljeno julija. Gre za poročila v okviru mehanizma preverjanja napredka na tem področju, ki je bil prvič vzpostavljen prav za ti državi ob njunem vstopu v Unijo leta 2007. Ministri naj bi tako šele septembra odločali o datumu vstopa najmlajših članic Unije v prostor brez nadzora na notranjih mejah.

Večje težave zaradi migracijskih pritiskov
Težave Romunije in Bolgarije pri vstopanju v schengenski prostor so še večje zaradi siceršnjih težav v prostoru brez nadzora na notranjih mejah zaradi trenj med članicami Unije glede spoprijemanja z migracijskimi pritiski, ki so posledica nemirov na jugu Sredozemlja zaradi zgodovinskih sprememb v regij.

Francija in Italija, ki imata velike težave z nezakonitimi priseljenci, sta zahtevali spremembe schengenskega pravnega reda, s katerimi bi bilo lažje znova uvesti začasen nadzor na mejah v tem prostoru. Evropska komisija to podpira, če bi bila odločitev za ponovno uvedbo nadzora na mejah v schengnu začasna, evropska in mogoča le pod jasno določenimi pogoji. A imajo do tega predloga nekatere države članice pomisleke.

V schengnu 25 držav članic EU-ja
Na schengenskem območju je 25 držav, tudi Slovenija. Iz EU-ja so v njem vse države članice, razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic pa še Norveška, Islandija in Švica. Do konca leta naj bi se mu pridružil še Liechtenstein.