Kohezijska politika, katere cilj je zmanjšati socialne in gospodarske razlike med državami članicami in regijami Evropske unije (EU), predstavlja več kot tretjino evropskega proračuna, za obdobje 2014–2020 denimo 409 milijard evrov. Med vsemi področji proračuna EU-ja se največ napak pojavlja ravno tu, so sporočili iz Evropskega računskega sodišča.

Skupna stopnja napake pri porabi za kohezijo se je s šestih odstotkov v večletnem proračunskem ciklu 2007–2013 sicer zmanjšala na 4,8 odstotka v obdobju 2014–2020, vendar vsako leto presega predpisani dvoodstotni prag. Nazadnje je bila najvišja leta 2022, ko je znašala 6,7 odstotka.

Nadzor bi lahko preprečil tretjino napak

"Komisija in države članice si skupaj prizadevajo, da bi kohezijska politika EU-ja prinašala koristi za državljane, vendar morajo storiti več za to, da bi bila poraba skladna s predpisi," je ob tem poudarila članica sodišča Helga Berger, pristojna za ta pregled. Dodala je, da kljub sodelovanju več akterjev pri nadzoru rezultatov ni.

Prvo raven nadzora izvajajo organi upravljanja v državah članicah, vendar ima ta nadzor pomanjkljivosti, saj bi po mnenju sodišča lahko preprečil tretjino napak, ki so jih revizorji odkrili med letoma 2017 in 2022.

Drugo raven nadzora predstavljajo revizijski organi držav članic, a so tudi tu revizorji EU-ja ugotovili slabosti.

Za več revizij skladnosti na terenu

Za tretjo raven zaščite pa velja Evropska komisija, ki se pri svojih ocenah opira na ne povsem zanesljiv nadzor, ki se izvaja na nacionalni ravni, pri čemer so nekateri nacionalni organi pri odkrivanju napak pri porabi uspešnejši od drugih. Poleg tega imajo orodja komisije za odkrivanje, preprečevanje ali popravljanje napak številne slabosti.

"Ker njeni dokumentacijski pregledi niso namenjeni odkrivanju napak pri porabi, bi lahko komisija dosegla večji učinek z več revizijami skladnosti na terenu," so zapisali na sodišču. Za resne pomanjkljivosti pri nadzoru pa bi lahko uporabila tudi finančne popravke, s katerimi bi odpravila negativni učinek napačne porabe na proračun EU-ja.

Kot so na sodišču poudarili v sporočilu, ti popravki še niso privedli do tega, da bi zadevna država članica neposredno izgubila sredstva, ampak so države članice umaknjene zneske lahko ponovno uporabile za druge projekte. Posledično države članice nimajo spodbud, da bi izboljšale svoje sisteme in takoj na začetku preprečile napake.

Neupravičeni odhodki in projekti

Najpogostejša vrsta napak pri porabi za kohezijo so bili v zadnjih letih neupravičeni odhodki in projekti, sledile pa so jim kršitve pravil o državni pomoči in javnem naročanju prejemnikov sredstev.

Revizorji so odkrili tri temeljne vzroke napak: neustrezno upravljanje v državah članicah (tudi neustrezno odločanje in neučinkovita preverjanja, ki jih izvajajo organi upravljanja), neskrbnost upravičencev ali sum namerne kršitve pravil in napačna razlaga pravil.

Revizorji menijo, da bi lahko komisija in države članice izboljšale svoje preglede porabe za kohezijo, ter opozarjajo, da je tveganje nepravilne porabe še vedno visoko. Pravilno porabo sredstev v nekaterih državah članicah medtem še dodatno otežuje prekrivanje večletnih obdobij porabe in sredstev EU-ja za okrevanje po pandemiji covida-19.