V tožbi proti Romuniji je uspel 53-letni savdski državljan Abd Al Rahim Husein Mohamed Al Naširi, v tožbi proti Litvi pa 47-letni Palestinec Zajn Al Abidin Mohamed Husajn, znan tudi kot Abu Zubajda. Oba imajo ZDA zaprte v zaporu za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi. Prvemu sicer sodijo in mu grozi smrtna kazen, drugi pa sploh še ni bil ničesar uradno obtožen.

Ločeni sodbi sta nekakšno nadaljevanje sodbe obeh pritožnikov proti Poljski, za katero je ESČP leta 2014 že ugotovil soodgovornost za mučenje v tajnih zaporih Cie na njenem ozemlju. Tudi v primerih proti Romuniji in Litvi je sodišče zdaj ugotovilo kršitve številnih določil Evropske konvencije o človekovih pravicah in odgovornost obeh držav za hude kršitve, od mučenja in izvajanja nehumanega ravnanja do kršenja pravice do poštenega sojenja.

Oba osumljenca so prijeli ob začetku vojne proti terorizmu, ki jo je po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 sprožil tedanji ameriški predsednik George Bush.

Mučenja in zlorabe
Abu Zubajdo so prijeli marca 2002 v Pakistanu. Bil naj bi "tretji ali četrti človek" teroristične mreže Al Kaida pod vodstvom Osame bin Ladna in eden glavnih načrtovalcev terorističnih napadov v ZDA 2001. Po prijetju so ga najprej odpeljali v tajni zapor na Tajsko, nato decembra 2002 na Poljsko, kjer je bil zaprt do septembra 2003. Zatem so ga prepeljali v Guantanamo, nato v Maroko, sredi februarja 2005 pa je prispel v Litvo. Tam je bil do 25. marca 2006, nakar so ga odpeljali v Afganistan.

Naširija so kot glavnega osumljenca za napad na ameriški rušilec Cole v Jemnu leta 2000 prijeli oktobra 2002 v Dubaju. Nato so ga odpeljali v tajna zapora v Afganistanu in na Tajskem, zatem pa so tudi njega decembra 2002 premestili v tajne prostore Cie na Poljskem. Tam je bil zaprt do junija 2003, potem pa so ga še nekajkrat premestili, dokler aprila 2004 ni pristal v Romuniji. Tam je bil potem zaprt okoli 18 mesecev. Nato pa so ga prepeljali v Guantanamo.

Oba sta bila med tem podvržena mučenju in drugim zlorabam. Naširija so na primer zasliševalci za skoraj mesec dni obesili za noge, zalivali so mu usta z vodo, teden dni je moral stati na škatli, zabijali so ga v zid in tudi sicer držali v nenehnem stresu. Glede na poročilo ameriškega senata o mučenjih Cie iz leta 2014 je v Bukarešti skušal gladovno stavkati, a so ga potem prisilno hranili skozi rektum.

Tudi Abu Zubajda je bil deležen mučenja z vodo (waterboarding), zabijanja v steno in klofutanja ter predvajanja glasne glasbe, medtem ko je bil stoje zaprt v ozkem zaboju. Odrekali so mu hrano in ga brez obleke držali na mrazu. Na ameriškem vojaškem sodišču, ki je leta 2007 odločalo, ali ima status borca, je pričal, da so mu zdravniki povedali, da je med meseci zasliševanj štirikrat skoraj umrl. Vmes je izgubil tudi oko.

Poleg tega sta bila oba vseskozi v osami in nista vedela, kje vse sta zaprta. Razen s stražarji in zasliševalci nista imela stika z nikomer drugim, kar je prav tako v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je odločil ESČP.

Zapori razkriti leta 2005
Da ima Cia v več vzhodnoevropskih državah tajne zapore za sporno zasliševanje terorističnih osumljencev, je novembra 2005 razkril Washington Post. Kasneje se je izkazalo, da sta med njimi tudi Romunija in Litva.

Romunija je potem v naslednjih letih tudi s parlamentarno preiskavo zanikala, da bi na njenem ozemlju sploh obstajali taki zapori Cie, kaj šele, da bi tam potekalo mučenje. Po drugi strani pa je to zanikalo poročilo ameriškega senata iz leta 2014, v katerem navajajo, da je Romunija te zapore zaprla v nekaj urah po razkritjih Washington Posta.

Litovska parlamentarna preiskava je na drugi strani ugotovila, da so v državi v letih od 2004 do 2006 pristajala letala Cie in da so domače obveščevalne službe pripravile dve poslopji. Niso pa mogli ugotoviti, ali so bili na letalih Cie tudi teroristični osumljenci in ali so bili morda zaprti v teh poslopjih. Po koncu te preiskave ni bil uveden noben kazenski postopek. Je pa Litva leta 2015 preiskavo znova odprla.

ESČP je zdaj ugotovil, da je Romunija med septembrom 2003 in novembrom 2005 zagotovo gostila tajni zapor Cie, Litva pa med februarjem 2005 in marcem 2006. Oblasti obeh držav so se tudi zavedale, da sta bila oba pritožnika deležna mučenja in drugih ravnanj, ki so v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prav tako so dovolile, da se ju je odpeljalo v druge podobne zapore Cie, kjer sta bila prav tako deležna mučenja.

Ker sta bila pod njuno jurisdikcijo, sta ti državi tudi odgovorni za kršenje pravic obeh pritožnikov. ESČP jima predlaga, da izvedeta polno preiskavo ter odkrijeta in kaznujeta odgovorne uradnike. Prav tako poziva Bukarešto in Vilnius, naj se zavzameta pri ZDA, da se kršitve človekovih pravic pritožnikoma prenehajo in da ne bosta obsojena na smrtno kazen. Romunija mora Naširiju plačati tudi 100.000 evrov odškodnine, Litva pa Abu Zubajdi skupaj s sodnimi stroški 130.000 evrov.