61-letna Gina Haspel je sicer prva ženska namestnica direktorja Cie (od februarja 2017), zdaj pa lahko postane prva ženska na čelu ameriške obveščevalne agencije. V Cio je prišla leta 1985 in je pod krinko službovala po raznih krajih sveta.

Leta 2002 je prevzela vodenje tajnega zapora agencije na Tajskem, kjer so mučili teroristične osumljence oziroma, kot so temu takrat rekli uradno, opravljali zasliševanja s posebnimi metodami. Pod njenim nadzorom na Tajskem je bil med drugim tudi osumljenec za terorizem Abu Zubajda, ki so ga mučili po številnih podobnih zaporih. V enem od mučenj je izgubil levo oko. Zdaj je v zaporu Guantanamo.

Morebitna naslednja direktorica Cie je kot vodja kabineta direktorja protiterorističnega centra Cie leta 2005 pripravila dopis, v katerem je, kot je dejal njen takratni šef José Rodriguez, prosila za dovoljenje za uničenje videoposnetkov. Cia vztraja, da je bila odločitev o uničenju posnetkov Rodriguezova. Uničen je bil tudi drug dokazni material o mučenjih v tajnih zaporih Cie.

"Osrednja oseba v enem najbolj sramotnih poglavij"
Gina Hespel "je bila osrednja oseba v enem najbolj sramotnih in nezakonitih poglavij sodobne ameriške zgodovine. V mučenja je bila vpletena od glave do peta," je sporočila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU).

"Zanimivo, da nova direktorica Cie, ki je mučila ljudi, verjetno ne bo mogla potovati v EU na srečanja z drugimi vohunskimi šefi, ne da bi se spoprijela z aretacijo zaradi zahteve za aretacijo v Nemčiji," je sporočil nekdanji pogodbeni analitik agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, ki je leta 2013 pobegnil iz ZDA zaradi kraje in objave državnih skrivnosti o vohunskih metodah in se zatekel v Rusijo.

Evropski center za ustavne in človekove pravice v Nemčiji od tožilstva zahteva nalog za aretacijo in obtožnico zoper Gino Haspel zaradi kršenja človekovih pravic.

Obamova administracija ni preganjala mučiteljev
Ameriška administracija Trumpovega predhodnika Baracka Obame Gine Haspel zaradi njene vloge ni preganjala, prav tako tudi ni nikogar drugega iz časa prejšnjih administracij. Zaradi svojih dejanj sicer ni dobila potrditve za položaj vodje urada skrivnih operacij Cie, ker je leta 2013 to preprečila demokratska senatorka Dianne Feinstein.

Obama je oznanil prepoved mučenja, a je mučitelje pustil pri miru in na položajih. Uradni pregoni bi olajšali civilne tožbe nekdanjih ujetnikov in poleg razkrivanja ameriških prask pred svetovno javnostjo bi bilo porabljenega veliko proračunskega denarja.

Trump je med kampanjo zagovarjal še hujša mučenja terorističnih osumljencev in celo pobijanje njihovih družin.

Izrazi podpore in nasprotovanja
Predsednik senatnega odbora za obveščevalne zadeve senata Richard Burr je dejal, da Gino Haspel osebno pozna in da ima vse potrebne veščine, izkušnje in presojo za vodenje Cie. Zato bo pohitel z njeno potrditvijo. Kot izjemno izbiro jo je pohvalil tudi senator Tom Cotton, ki je bil prav tako v igri za njen položaj.

Tudi nekdanji direktor Cie John Brennan jo je pohvalil, češ da "med uslužbenci Cie uživa izjemno spoštovanje". "Program zasliševanj je odobril predsednik George Bush mlajši, pravosodno ministrstvo pa ga je ocenilo za zakonitega. Ima veliko integritete in je opravljala svoje delo po najboljših močeh," je dejal.

Nasprotovanje pa je že izrazilo nekaj senatorjev in senatork, med drugim Tammy Duckworth in Ron Wyden. Imenovanje Gine Haspel mora potrditi večina v senatu.