ACLU je tožbo proti Jamesu Mitchellu in Bruceu Jessenu vložil v imenu treh osumljencev, ki so jih v tajnih zaporih ameriške obveščevalne agencije Cia zverinsko mučili v času predsednika Georgea Busha mlajšega. Obtoženima je ameriška obveščevalna agencija Cia namenila 81 milijonov dolarjev za razvoj in vodenje programa t. i. "posebnih zasliševalskih metod" terorističnih osumljencev. Zanimivo je, da je bilo, kot poroča britanski Guardian, 6,1 milijona dolarjev od teh sredstev namenjenih ravno morebitnim pravnim stroškom, ki bi izhajali iz civilnega ali kazenskega pregona, povezanega s pogodbo.

Mitchell in Jessen sta razvila svoj program na podlagi podobnega za urjenje psov v 60. letih prejšnjega stoletja. Mitchell si je tako zamislil teorijo, da lahko določeni postopki tako kot pse tudi ljudi vržejo v stanje, ko jih bo lažje upravljati.

Od poniževanja do hudega fizičnega zlorabljanja
Program "posebnih zasliševalskih metod" je za ujete ljudi pomenil skrajno poniževanje, kratenje spanca, hrane, vode, fizično zlorabljanje in podobno, kar pa do zdaj ni bilo dovolj za pregon avtorjev programa.

Guardian piše, da je mučenje obsegalo tudi lažne usmrtitve in analno penetracijo, ki se je izvajala pod pretvezo "rehidracije". Različice mučenja so Američani izvajali v Cijinih tajnih zaporih po svetu in tudi v ameriških oporiščih, kot so Guantanamo na Kubi, Bagram v Afganistanu in Abu Graib v Iraku.

Vlada naj ne bi dopustila pregona
Mitchella in Jessena je namreč že preiskalo ameriško pravosodno ministrstvo, vendar pa pregona ni bilo zaradi varovanja državnih skrivnosti oziroma nacionalne varnosti. Ameriška vlada bo verjetno ustavila tudi tožbo ACLU-ja, če se ji bo zazdelo, da lahko pride do objave kakšne neprijetne skrivnosti.

Kot v času inkvizicije
ACLU je tožbo vložil po tem, ko so demokrati v senatnem odboru za obveščevalne zadeve objavili preiskovalno poročilo o mučenju ujetnikov. Poročilo je ugotovilo, da ni mučenje z ničimer pomagalo v t. i. vojni proti terorizmu oziroma da z njim niso dobili informacij, s katerimi bi preprečili napade. Osumljenci so namreč priznali vse, kar so jim zasliševalci predlagali, da bo muk konec. Uradno stališče Cie od leta 2014 glede tega, ali je mučenje koristno, je, da je na to "vprašanje nemogoče odgovoriti", poroča Guardian.

Še slabše so jo odnesli nedolžni, ki niso znali priznati očitanih dejanj, kot je bil Afganistanec Gul Rahman, ki je med izvajanjem "posebnih zasliševalskih metod" zmrznil in umrl. Rahmana so ameriški "zasliševalci" golega z verigami privezali na mrzla tla, niso mu dali ne vode in ne hrane. Po smrti družine o tem niso obvestili, ženi in otrokom pa tudi niso vrnili trupla.

Tožba je vložena tudi v imenu Tanzanijca Sulejmana Abdulaha Sulejmana, ki so ga kar pet let polivali z mrzlo vodo, mu kratili spanec, ga tlačili v škatle ali kletke, zabijali v steno, pretepali, in to golega ali v plenicah.

Libijec Ahmed Ben Soud je bil vpleten v poskus državnega udara proti libijskemu diktatorju Moamerju Gadafiju, nato pa je pobegnil v Pakistan, kjer so ga ujeli in predali Američanom. Ti so ga leta 2003 odpeljali na mučenje v Afganistan. Od tam so ga leta 2005 poslali nazaj Gadafiju, ki ga je obsodil na dosmrtni zapor. Rešil ga je prevrat v Libiji leta 2011.

ACLU v imenu mučenih osumljencev zahteva po 75.000 ameriških dolarjev odškodnine.

Eden se skriva, drugi se hvali
ACLU trdi, da sta Mitchell in Jessen Ciji prodala nezakonit in barbarski program. Medtem ko se Jessen skriva pred javnostjo, pa je Mitchell svoj program do zdaj večkrat branil v medijih. Vztraja, da je le reševal ameriška življenja. Pri tem "reševanju" pa sta, kot opozarja ACLU, Mitchell in Jessen tudi zaslužila, piše Guardian. Oba po več kot milijon dolarjev.