Sprejeti dokument finančnih ministrov evroobmočja v Dublinu oziroma t. i. memorandum o soglasju je ciprskemu gospodarstvu omogočil vrnitev na vzdržno pot in zagon nacionalnih postopkov, ki so potrebni za dokončno potrditev posojila tej državi.

Če bo pri posojilu Cipru z milijardo evrov sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad, kot je predvideno, se bo posojilo iz evropskega reševalnega mehanizma ESM znižala na devet milijard evrov.

Prvi obrok naj bi tako Ciper prejel že do sredine maja.

Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je še pred sestankom finančnih ministrov iz evroobmočja v Dublinu napovedal, da bo EU zaprosil za "dodatno pomoč" za Ciper, ki poskuša izpolniti ostre pogoje mednarodnega posojila.

Pomoč postaja vedno dražja
Stroški reševanja države so se namreč s 17,5 milijarde evrov povečali na 23 milijard evrov. Država je tako pred zahtevno nalogo, kako najti dodatna finančna sredstva (okoli 13 milijard evrov) v zameno za 10 milijard evrov mednarodnega posojila.

Ciper bo moral najti dodatnih šest milijard evrov, potem ko je v predhodnem dogovoru, sklenjenem z mednarodnimi posojilodajalci 25. marca, že privolil v lastni prispevek sedem milijard evrov.

Ciper bo moral verjetno prodati zlate rezerve
Takrat je obljubil tudi drastično prestrukturiranje bančnega sektorja, dvig davkov, zmanjšanje javnega sektorja in privatizacijo nekaterih podjetij v državni lasti.

Preostale potrebe naj bi Ciper kril iz prispevka velikih varčevalcev, delničarjev ali imetnikov obveznic v bankah, s privatizacijami in drugimi elementi, na primer s prodajo zlata, o čemer pa odloča ciprska centralna banka.

Kot piše EUobserver, se bo ciprsko gospodarstvo v prihodnjih dveh letih skrčilo za 12,5 odstotka, zaradi česar bo morala ciprska vlada prodati zlate zaloge v vrednosti 400 milijonov evrov, da bo lahko ugodila zahtevam trojke.

Olli Rehn: Mešanje jabolk s hruškami
Komisar Rehn pa je pojasnil, da "zmeda" glede vsote, ki jo bo moral k reševanju prispevati Ciper sam, izvira iz tega, da se primerjata dva popolnoma različna nabora številk - neto in bruto številke ter ocene izpred mesecev z novimi ocenami.

"Nekateri so primerjali jabolka s hruškami in dobili pomaranče. Vzdržal se bom komentarja, da se to pač zgodi, če novinarji pišejo zgodbe na podlagi dokumentov, ki pricurljajo v javnost," je dejal komisar.

Rehn: Pogovora o dodatni pomoči Cipru ni bilo
V odzivu na navedbe, da naj bi Ciper zaprosil za "dodatno pomoč", pa je Rehn pojasnil, da se je s ciprskim predsednikom Nikosom Anastasiadesom v četrtek pogovarjal o tehnični pomoči v okviru strukturnih skladov, ki je ne gre zamenjevati s programom pomoči.

Pot do programa pomoči za Ciper je bila "dolga in težka", je še spomnil komisar ter ciprske oblasti pozval, naj program učinkovito izvajajo. Ciper se je s trojko mednarodnih posojilodajalcev o programu pomoči pogajal rekordno dolgo.

Irski in Portugalski še sedem let
Finančni ministri držav v območju evra so se v Dublinu zavzeli tudi za to, da dobita Irska in Portugalska sedem let več za odplačilo posojil v okviru programa pomoči - Irski se rok za odplačilo posojila izteče konec letošnjega leta, Portugalski pa konec leta 2014.

Članice območja evra "želijo dokončno in pozitivno" odločitev o podaljšanju ročnosti posojil, ki bi olajšala njuno vrnitev na finančne trge, ko se sestanejo s kolegi iz desetih članic Unije brez evra, je povedal vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Zadnjo besedo o podaljšanju ročnosti imajo namreč vsi finančni ministri EU-ja, vendar ni pričakovati, da ministri držav brez evra ne bi sledili mnenju kolegov v območju evra.

Portugalska ima težave z ukrepi za uresničitev fiskalnih ciljev
Težava je nastala, ko je ustavno sodišče zavrnilo nekatere vladne ukrepe v sklopu proračuna za letos, ki še bolj zateguje pas Portugalcem.

Z zavrnjenimi ukrepi, ki med drugim predvidevajo reze v javnem sektorju, na primer odpravo 14. plače in pokojnine, bi vlada prihranila do 1,3 milijarde evrov, kar je približno četrtina načrtovanih prihrankov v tem letu.

Portugalski premier Pedro Passos Coelho je opozoril, da odločitev ustavnega sodišča resno ogroža sposobnost države, da uresniči zaveze iz programa 78-milijardne pomoči, dogovorjenega spomladi 2011, in da se vrne na finančne trge septembra letos.

Novi rezi v socialne reforme
Premier, ki vztraja, da je zaveze treba spoštovati, zato ne vidi druge možnosti kot nove reze v zdravstvu, izobraževanju in socialnih prispevkih. Dodatno zvišanje davkov je izključil. Veliko manevrskega prostora pa ni.

Te napovedi krepijo pritisk opozicije, ki zahteva odstop vlade, češ da je izgubila zaupanje in verodostojnost, ter predčasne volitve. Omenja se tudi možnost drugega programa pomoči za Portugalsko, ki pa jo je premier odločno zavrnil.