Obubožani otok je zdaj pred zahtevno nalogo, saj bo moral v zameno za 10 milijard evrov mednarodne finančne pomoči poiskati dodatna finančna sredstva. Najprej je bilo namreč predvideno, da bo Ciper od 17,5 milijarde evrov finančne injekcije zagotovil 7,5 milijarde, zdaj pa je ta vsota narasla na 13 milijard.

"Novembrski sporazum je predvideval 17,5 milijarde evrov financiranja, a zdaj smo na 23 milijardah evrov," je dejal tiskovni predstavnik ciprske vlade Hristos Stilianides. "Kdo je odgovoren in kako smo prišli do te točke? Prejšnjo vlado je bilo strah prevzeti odgovornost za težave države," je še dejal.

V zameno za tujo finančno pomoč se je Ciper 25. marca v dogovoru z mednarodnimi posojilodajalci zavezal k drastičnemu prestrukturiranju bančnega sektorja, dvigu davkov, zmanjšanju javnega sektorja in privatizaciji nekaterih podjetij v državni lasti.

Nekateri ne bodo več videli svojega denarja
O novi oceni višine pomoči za Ciper bodo v petek v Dublinu razpravljali finančni ministri območja z evrom. 23 milijard evrov bo Ciper potreboval v okviru triletnega programa, v to številko pa so všteta tudi sredstva za dokapitalizacijo bančnega sektorja in poplačilo finančnih obveznosti.

Ciper bo moral v skladu z dogovorom zapreti propadlo banko Laiki in njen zdravi del prenesti na Bank of Cyprus. Komitenti, ki so v Bank of Cyprus imeli več kot 100.000 evrov, bi po prvih ocenah lahko v reševanje prisilno prispevali do 60 odstotkov svojega denarja. V skladu z novejšimi ocenami pa bi lahko bil ta odstotek še precej višji.

Še huje se piše tistim komitentom, ki so imeli več kot 100.000 evrov na bančnih računih v banki Laiki, saj svojih prihrankov nad to mejo verjetno ne bodo videli več let.