Odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada naj bi pomoč Cipru odobril v začetku maja, šlo pa naj bi za triletno posojilo v vrednosti 891 milijonov posebnih pravic črpanja (obračunske valute IMF), kar znaša okoli milijardo evrov.

Lagardova je v sporočilu za javnost zapisala, da so ciprske oblasti s predstavniki Evropske komisije, IMF-a in Evropske centralne banke v torek tehnično uskladile večletni program za stabilizacijo finančnega sistema in gospodarstva, ki je pogoj za pomoč iz mehanizma za stabilnost evra.

Lagardova in evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Rehn sta program že pozdravila. V skupni izjavi sta zapisala, da je njegov cilj stabilizirati finančni sistem in zagotoviti vzdržnost javnih financ, s čimer naj bi se položili temelji za okrevanje gospodarske dejavnosti.

Program po ugotovitvah Rehna in Lagardove gradi na že sprejetih bolečih ukrepih za prestrukturiranje bančnega sistema z združitvijo dveh največjih bank - Bank of Cyprus in Laiki. V IMF-u zagotavljajo, da je pri prestrukturiranju obeh bank in ukinitvi banke Laiki, ki je sprožila nekajdnevno paniko na Cipru, zavarovanih 95 odstotkov vseh imetnikov računov v državi.

Primarna pozornost bo na izvedbi procesa dokapitalizacije bančnega sistema, ki naj bi zagotovila obnovo normalnih kapitalskih tokov - ti so trenutno omejeni - in pripomogla k sanaciji slabih bančnih naložb. Predvidena sta tudi okrepitev do zdaj zelo ohlapnega bančnega nadzora in izboljšanje regulacije.

Program vsebuje še načrt nadaljnje konsolidacije javnih financ ter sprejemanja strukturnih reform. Ciper je sicer že sprejel ukrepe za znižanje primanjkljaja v vrednosti petih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), nadaljnji konsolidacijski ukrepi pa naj bi predstavljali dva odstotka BDP-ja.

Med drugim naj bi Ciper stopnjo davka na dohodek pravnih oseb, ki je najnižja v EU-ju, zvišal z 10 na 12,5 odstotka, davek na kapitalske dobičke pa s 15 na 30 odstotkov. Število zaposlenih v javni upravi naj bi se do leta 2018 skrčilo za 4.500, predvidene so tudi nekatere nove dajatve.

Na srednji rok naj bi Ciper z letom 2018 dosegel štiriodstotni primarni proračunski presežek (torej pred plačilom obresti), ki je prvi pogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Ti naj bi zahtevali ukrepe v vrednosti 4,5 odstotka BDP-ja.

Med strukturnimi prilagoditvami so poleg racionalizacije javnega sektorja predvidene spremembe v socialnem varstvu, privatizacija državnih podjetij in reforma pokojninskega sistema.

Predsednik zaupa novemu ministru
Po torkovem odstopu dosedanjega ciprskega finančnega ministra Mihalisa Sarisa, ki se je za ta korak odločil po sprožitvi preiskave krivcev za zlom državnih financ, saj je bil sam večji del lanskega leta predsednik največje ciprske banke Bank of Cyprus, je že prisegel novi finančni minister Haris Georgiades.

Ob prisegi je zagotovil, da bo v celoti spoštoval določila stabilizacijskega programa. "Dogovor bomo spoštovali brez odstopanj, spoštovali bomo vse roke in dosegli vse cilje," je napovedal.

Predsednik države Nikos Anastasiades ga je ob tem opozoril, da so pred njim "težki dnevi", a izrazil zaupanje vanj. "Ne dvomim, da boste ne le v celoti izpolnili svojo nalogo, pač pa boste to storili na najboljši mogoči način, ki bo vreden vašega predhodnika," je še poudaril predsednik.

Ciprski predsednik je v torek ob sprejemu Sarisovega odstopa poudaril, da ga poteza "žalosti", hkrati pa je pohvalil njegovo visoko politično držo. Saris je namreč odstopil, ker verjame, da bo tako preiskovalcem omogočil nemoteno delo.