V številnih državah Evropske unije se je lani po ukrepih med pandemijo covida-19 okrepila gospodarska aktivnost, kar je povečalo porabo energije, ki je bila za 4,2 odstotka večja kot leta 2020.

Do preobrata je ob povečani porabi prišlo tudi pri proizvodnji. Obnovljivi viri so leta 2020 pri proizvodnji električne energije presegli fosilna goriva, vendar se je lani trend znova obrnil, je pred dnevi objavil evropski statistični urad Eurostat.

V letu 2021 se je po prvih ocenah Eurostata močno povečala proizvodnja električne energije iz nekaterih trdnih fosilnih goriv – iz sub-bitumenskega premoga za 25,6 odstotka in iz lignita za 16,2 odstotka.

Glede obnovljivih virov preliminarni podatki kažejo največje povečanje električne energije, proizvedene iz sončne energije (+13 odstotkov), sledijo trdna biogoriva (+9,6 odstotka). Zaradi neugodnih vremenskih razmer se je zmanjšala proizvodnja električne energije iz vode in vetra, in sicer za 1,2 oz. tri odstotke.

Proizvodnja električne energije iz jedrskih elektrarn se je lani v primerjavi z letom 2020 povečala za sedem odstotkov.

Jedrska energija največji posamezni vir

K skupni proizvodnji električne energije v EU-ju je najbolj prispevala jedrska energija s 731 teravatnimi urami (TWh), zemeljski plin (550 TWh), veter (386 TWh), voda (370 TWh), lignit (227 TWh), sub-bitumenski premog (193 TWh) in sončna energija (163 TWh).

Čeprav se je lani povečala poraba fosilnih goriv, je ostala pod ravnjo iz leta 2019. Po 12,4-odstotnem padcu porabe naftnih derivatov v letu 2020 prve ocene za lani kažejo na petodstotno rast. Kljub temu je bila ta za 8,1 odstotka nižja kot v letu 2019, pred izbruhom pandemije covida-19.

Kljub povečanju skupna raven porabe fosilnih goriv nizka

Čeprav se je poraba trdnih fosilnih goriv lani povečala za 13,7 odstotka, je bila to druga najnižja raven porabe po letu 1990. Poraba trdnih fosilnih goriv je bila za osem odstotkov manjša kot v letu 2019. Ta dinamika je po pojasnilih Eurostata pričakovana glede na evropske dekarbonizacijske cilje.

Poraba premoga, tako rjavega kot črnega, se je lani povečala, a tudi ostala pod ravnmi iz leta 2019 in na drugi najnižji točki po letu 1990. Poraba črnega premoga se je lani glede na leto 2020 povečala za 14,7 odstotka in rjavega premoga za 12,8 odstotka, medtem ko se je v primerjavi z letom 2019 poraba zmanjšala za 7,2 oz. 9,5 odstotka.

Lani povečana poraba plina

Medtem ko so cene zemeljskega plina lani naraščale, predvsem v drugi polovici, je bila poraba zemeljskega plina najvišja v zadnjih desetih letih in je dosegla 15,8 milijona teradžulov (TJ). V primerjavi z letom 2020 je to 3,9-odstotno povečanje.

Neto uvoz zemeljskega plina je leta 2021 predstavljal 86,4 odstotka notranje porabe v EU-ju, kar je štiri odstotke več kot v letu 2020. V letu 2021 je iz domače proizvodnje prišlo le 1,7 milijona TJ zemeljskega plina, kar je 8,7-odstotni padec v medletni primerjavi. Skladišča so medtem v letih 2020 in 2021 zaznala največja črpanja po letu 1990, ki je bilo prvo leto, za katero so na voljo podatki.