Za je glasovalo 67,1 odstotka volivcev.

Proti pogodbi je glasovalo 32,9 odstotka volivcev. Od 43 volilnih okrožij so le v dveh pogodbo zavrnili in še to za las. Najvišjo, 82-ostotno podporo, je Lizbonska pogodba dobila v severnem dublinskem okrožju.

"Lizbonska pogodba bo potrjena z večino. Danes so irski volivci spregovorili z jasnim in odločnim glasom. To je dober dan za Irsko in dober dan za Evropo," je Cowen dejal na novinarski konferenci še pred uradnim izidom, ko je bilo že jasno, da je tokrat večina Ircev glasovala za pogodbo. "Navdušen sem nad svojo državo, saj kaže, da je tokrat izrekla prepričljiv 'da'," je še pred uradno razglasitvijo dejal zunanji minister Michael Martin, prav tako nasmejani minister za evropske zadeve Dick Roche pa meni, da je tak izid v veliki meri posledica trenutnih gospodarskih razmer v državi oziroma zavedanja, da je nujno biti del Evrope.

Z navdušenjem so se odzvali tudi EU in države članice. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da imajo zdaj vse članice evropske povezave demokratično potrjeno pogodbo. "To je velik dan za Irsko in velik dan za Evropo," je tako kot irski premier dejal v čestitki Irski in izrazil upanje, da "bodo zdaj čim prej končani tudi potrebni postopki na Poljskem in Češkem", torej v dveh članicah, ki ratifikacijskega postopka še nista izpeljali do konca.

"Pot je bila dolga. Predsedstvo bo zdaj dejavno delalo za to, da bi prišli do konca," pa se je na neuradne izide referenduma odzval predsedujoči EU-ju, švedski premier Fredrik Reinfeldt.

Odločitev volivcev že pozdravili v Nemčiji ...
Odločitev irskih volivcev so že pozdravili v več članicah. Nemška kanclerka Angela Merkel je Ircem čestitala za dosežek, ki je po njenih besedah pomemben korak na poti do uveljavitve pogodbe. "Nemčija je na dan, ko praznuje obletnico svoje združitve, vesela zaradi izida referenduma," je dejala.

... Španiji, Franciji in Italiji ...
Zadovoljstvo z izidom irskega referenduma je izrazil tudi španski državni sekretar za evropske zadeve Diego Lopez Garrido. Dejal je, da bo izvajanje Lizbonske pogodbe ena izmed prednostnih nalog Španije, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Uniji. Irci so nedvoumno izbrali Evropo, je dejal francoski predsednik Nicolas Sarkozy, hkrati pa je izrazil željo, da bi postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe čim prej končali tudi na Češkem in Poljskem. Irski "da" je odločilen korak, ki bo Evropo naredil močnejšo in učinkovitejšo, pa je sporočil italijanski premier Silvio Berlusconi in izrazil pričakovanje, da bo pogodba uveljavljena čim prej oziroma do konca leta.

Brawn: Pogodba je dobra za Britanijo in Evropo
Britanski premier Gordon Brown meni, da je nastopil čas za osredotočanje na težave, ki Evropejce najbolj skrbijo - gospodarsko krizo, varnost in podnebne spremembe. "Pogodba je dobra za Britanijo in Evropo," je izjavil Brown. Velika Britanija je Lizbonsko pogodbo že potrdila, vendar opozicijski konservativci, ki se jim obeta zmaga na volitvah prihodnje leto, napovedujejo referendum o njej, če do takrat ne bo uveljavljena.

... in (delno) tudi na Češkem
Odločitev irskih volivcev je pozdravil tudi češki minister za evropske zadeve Stefan Füle in jo označil za korak v pravo smer. "Poglejmo Irce, ki so imeli dva referenduma, in poglejmo si Čehe, kjer se ustavno sodišče že drugič ukvarja z Lizbonsko pogodbo. Upam, da bomo sledili irskemu zgledu," je dejal. Na Češkem je namreč skupina senatorjev na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo skladnosti Lizbonske pogodbe s češko ustavo. Češki predsednik Vaclav Klaus, ki je sprva dejal, da bo pogodbo podpisal, ko bo znana odločitev sodišča, je odločitev Ircev označil za slabo. "V EU-ju zdaj ne bo nobenega referenduma več," je dejal 300 nasprotnikom, ki so se zbrali na praškem gradu, da bi protestirali proti pogodbi. "Irci so imeli zadnjo možnost, da so izrazili svoje mnenje," je dodal.

Predali so se tudi nasprotniki
Poraz je še pred razglasitvijo uradnih izidov priznala tudi irska skupina proti Lizbonski pogodbi Libertas. Vse tri največje irske politične stranke so podpirale ratifikacijo nove evropske pogodbe, izmed večjih strank je bil proti le nacionalistični Sinn Fein.

Edina država z referendumom
Irska je edina članica Evropske unije, ki je o Lizbonski pogodbi odločala na referendumu. Na prvem, junija lani, jo je zavrnila, kar je Evropsko unijo spravilo v veliko zagato.

Dobili kup zagotovil
Po lanski zavrnitvi pogodbe je Unija zagotovila Irski, da Lizbonska pogodba ne bo vplivala na irsko zakonodajo na področju splava, davkov in njene nevtralnosti, zagotovoljeno pa je tudi, da ohrani svojega člana Evropske komisije. Nasprotniki še vedno menijo, da pogodba spodkopava nevtralnost države in preveč moči prepušča Bruslju.

Največja grožnja zmagi zagovornikov pogodbe je nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim odzivanjem na gospodarsko krizo, ki je močno prizadela še pred kratkim vzornico uspešnega gospodarskega razvoja.

Stranke večinoma za pogodbo
Premier Brian Cowen je pred referendumom skušal volivce prepričati o podpori pogodbe z opozorili, da ne gre za odločanje o usodi vlade, ampak je na kocki prihodnost države.

Češka in Poljska čakata
Poleg Irske nista Lizbonske pogodbe ratificirali še Češka in Poljska, kjer se čaka samo še na podpis obeh evroskeptičnih predsednikov, ki sta si vzela čas do irskega referenduma in ki naj bi ob njegovem uspehu tudi sama kmalu podpisala ratiifikacijo. Poljski predsednik Lech Kaczynski je sporočil, da bo po irski potrditvi kmalu podpisal Lizbonsko pogodbo, točnega datuma pa ni oznanil.

Pogodba, ki naj bi poenostavila delovanje razširjenega EU-ja, naj bi začela veljati na začetku prihodnjega leta. Med drugim bo pogodba razširila obseg področij, pri katerih se bo odločalo z večinskim glasovanjem namesto z enoglasno podporo, ustanovljen pa bo tudi nov položaj predsednika Evropskega sveta, ki združuje vse voditelje 27 članic, in položaj visokega predstavnika za zunanje zadeve.

Črne napovedi ob morebitni drugi zavrnitvi
Lanska zavrnitev konstitucionalnih sprememb EU-ja na Irskem, ki predstavlja manj kot odstotek prebivalstva evropske družine, je bila velik šok in mogoča druga zavrnitev bi pomenila pravo malo katastrofo za evropske voditelje, saj bi bila ogrožena nadaljnje povezovanje in širitev, sledila pa bi lahko tudi oslabitev evropske valute.

Ugled Irske bi bil z glasovanjem proti močno načet in velika verjetnost je, da bi prestrašil tuje vlagatelje, na katere se vlada v Dublinu opira pri financiranju naraščajočega proračunskega primanjkljaja.