Na srečanju z dijaki šentviške gimnazije je poudaril, da bi si morali prizadevati, da bi se EU razvijal kot doslej, da bi bogate države dajale sredstva revnejšim po načelu solidarnosti.

Opozoril je, da je veliko odvisno od nadaljnjih pogajanj o evropski ustavi, ki naj bi pripravila Unijo za delovanje, ko bo v njej 25 članic. Irska bo med predsedovanjem EU-ju v prvi polovici letošnjega leta temu posvetila posebno pozornost, je še zagotovil Fouere. Sicer pa je izrazil mnenje, da bo, če bo že prišlo do Evrope dveh hitrosti, Slovenija del prve skupine.

Dijake je zanimalo tudi, ali bo imel EU kdaj svoje vojaške sile, ki bodo neodvisne od zveze Nato. Fouere je poudaril, da EU mora razviti svoje vojaške sile, vendar pa ni nujno, da so ločene od Nata. EU bi moral namreč delovati v soglasju z drugimi dejavniki v mednarodni skupnosti, poleg sodelovanja z Natom še z Ovsejem. Pri tem je opozoril tudi na pomen preventivne diplomacije.

Prav tako je Fouere pojasnil, da EU problemom mladih posveča posebno pozornost, vendar pa so posamična vprašanja, kot je npr. podpora mladim družinam, odvisna od nacionalnih zakonodaj. EU si tudi prizadeva za razvoj programov, ki bi olajšali posledice večanja deleža starejšega prebivalstva.

Irec Fouere je v predstavitvi zgodovine EU-ja poudaril, da je Irska, ki je postala članica povezave leta 1973, od vstopa v EU samo pridobila. Tudi Slovenija, ki je pogajanja za vstop v povezavo sklenila uspešno, bo po njegovih besedah po vstopu v EU imela večjo težo. Za slovensko kulturo in jezik pa se po njegovih besedah ni treba bati. Za primer je navedel, da
sta irska kultura in identiteta po vstopu države v EU naravnost vzcveteli.