V začetku oktobra so voditelji evropskih institucij Jean-Claude Juncker (na fotografiji z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom), Donald Tusk, David Sassoli in Ursula von der Leyen v skupnem pismu pozvali k začetku pristopnih pogajanj za državi. Foto: Reuters
V začetku oktobra so voditelji evropskih institucij Jean-Claude Juncker (na fotografiji z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom), Donald Tusk, David Sassoli in Ursula von der Leyen v skupnem pismu pozvali k začetku pristopnih pogajanj za državi. Foto: Reuters

Ministri za evropske zadeve članic Evropske unije na zasedanju v Luksemburgu niso dosegli soglasja za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Potem ko ni bilo mogoče doseči soglasja za pristopna pogajanja obeh držav, je finsko predsedstvo predlagalo, naj se sprejme samo odločitev za začetek pogajanj s Severno Makedonijo, vendar tudi za ta predlog ni bilo potrebnega soglasja.

Francoska državna sekretarka za evropske zadeve Amelie de Montchalin je ob prihodu na zasedanje ministrov za evropske zadeve v Luksemburgu poudarila, da je treba prevetriti proces širitve Unije, ki je frustrirajoč in dolg, a da Francija ne nasprotuje evropski perspektivi teh držav.

Cerar: "Francija je ustavila proces"

"Zelo močno obžalujem, da ministrom kljub dolgi in pozitivni razpravi ni uspelo podpreti začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, in to zaradi blokade Francije," je dejal slovenski zunanji minister Miro Cerar po koncu zasedanja. "Vsi drugi smo intenzivno podpirali začetek pogajanj. Bile so tudi nekatere manjše izjeme, pa vendar Francija je bila danes tista, ki je ta proces ustavila," je še pojasnil.

Francija zavira pristopna pogajanja Severne Makedonije

Zdi se, da je s Francijo solidarna Nizozemska. Nizozemski zunanji minister Stef Blok je ob prihodu poudaril, da bi morala Severna Makedonija za začetek pristopnih pogajanj sprejeti še zakon o neodvisnem državnem tožilcu, Albanija pa da ima še veliko dela in na začetek pogajanj še ni pripravljena.

A stališče Nizozemske ni popolnoma jasno. Nizozemski parlament je nedavno podprl pogajanja s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo. Začetku pristopnih pogajanj z Albanijo pa po neuradnih navedbah poleg Francije in Nizozemske nasprotuje tudi Danska.

Slovenija odločno podpira začetek pogajanj z obema državama ter svari pred negativnimi posledicami negativne odločitve ali prelaganja odločitve za stabilnost celotne regije in verodostojnost Unije. Premier Marjan Šarec je v ponedeljek v pismu voditeljem EU-ja pozval k odločitvi za začetek pogajanj z obema državama.

Hahn se opravičuje Severni Makedoniji in Albaniji

Razočaran je tudi evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn, ki je poudaril, da to ni "dan slave" in da to ni "trenutek, na katerega smo lahko ponosni". Ob tem se je opravičil Makedoncem in Albancem, ker Unija ne drži svojih obljub. Evropska komisija je namreč konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak: Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.

Končna odločitev v rokah voditeljev

Zaradi zastoja na ministrskem srečanju bo končno odločitev o pristopnih pogajanjih sprejel vrh voditeljev EU-ja konec tedna. Cerar verjame, da obstajajo vsi pogoji za to, da lahko vrh sprejme pozitivno odločitev, če bo politična volja na strani Francije in drugih držav. Če pozitivnih odločitev ne bo, EU postavlja pod velik vprašaj svojo verodostojnost in svoj obraz. Če napredka v smislu pozitivnih odločitev ne bo, lahko to privede do destabilizacije v regiji. V tem primeru bi EU nosil resno odgovornost, je še opozoril Cerar.

Makedonija čaka na pristopna pogajanja od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, dobila je že devet pozitivnih priporočil komisije. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj.