"Sramota je, da prihaja do takšnega neuspeha," je ob obisku v Sarajevu, kjer se je v ponedeljek sestal z voditelji sedmih najvplivnejših parlamentarnih strank, ocenil Füle, ki je več mesecev igral vlogo posrednika v pogovorih glede tega vprašanja. O koncu svojega posredovanja je obvestil tudi visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Catherine Ashton.

Ogorčen komisar je ponedeljkov maratonski sestanek ocenil kot "izjemno razočaranje". "Nekateri so sinoči naredili vse, kar je v njihovi moči, nekateri pa so govorili, a niso vložili nobenega iskrenega napora," je opisal pogovore, ni pa želel komentirati, kdo je tisti, ki se resnično trudi, in kdo le govori.

"Jaz sem svoja prizadevanja pri tem vprašanju končal," je še nadaljeval komisar in dodal, da je zdaj stvar institucij BiH-a, da prevzamejo odgovornost. "To ni bil moj, temveč neuspeh politikov BiH-a," je bil oster. Spomnil je na številne "neprespane noči", ko so skušali najti rešitev, tudi ob sodelovanju predstavnikov Sveta Evrope in ameriških diplomatov.

Razsodba je most med Daytonom in Brusljem
Trditve, da gre pri uresničevanju sodbe Sejdić-Finci zgolj za "navidezno vprašanje", je Füle zavrnil kot popolnoma napačne. Morda je res, da v BiH-u obstajajo tudi resnejši problemi od te razsodbe, a gre za mednarodno obveznost BiH-a, je poudaril Füle. Označil jo je kot "most med Daytonom in Brusljem" in spomnil, da je to ključ za napredek BiH-a na njeni poti proti EU-ju. Od tega je med drugim odvisno, ali bo BiH lahko vložil prošnjo za priznanje statusa kandidatke za članstvo v EU-ju.

Leta 2006 sta Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić, državljana BiH-a, ki se ne moreta potegovati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta BiH-a, saj se ti položaji po ustavi delijo le med pripadnike treh konstitutivnih narodov BiH-a - Hrvate, Srbe in Bošnjake, zaradi tega vložila tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice.

Sodišče je leta 2009 razsodilo, da mora BiH zagotoviti enakopravnost vseh državljanov pri uveljavljanju pravice do kandidature na volitvah, kar pa terja spremembo ustave. Dogovor o ustavni reformi, s katero bi BiH to razsodbo prevedel v svoje notranje pravo, EU od politikov BiH-a neuspešno zahteva že leta.

Konstruktiven pogovor Füleja s predstavniki civilne družbe
V nasprotju z očitno izredno neuspešnimi pogovori s politiki BiH-a pa je Füle danes kot "zelo konstruktivne" ocenil svoje pogovore s predstavniki civilne družbe v BiH-u, med katerimi so bili tudi sodelujoči v t. i. državljanskih plenumih v Sarajevu in Tuzli. "Jasno je, da mora politični sistem v BiH-u postati odgovornejši do državljanov," je menil.

Pojasnil je še, da so zdaj na dnevnem redu tri nove pobude, s katerimi bo EU nadaljeval svoj angažma v BiH-u. Prva, ki jo bodo formalno sprožili že prihodnji teden, je krepitev gospodarskega upravljanja države. "BiH-u bomo pomagali, da pripravi državni program za gospodarske reforme," je pojasnil ter izpostavil predvsem področja prometa, telekomunikacij in energetike.

Druga pobuda je vzpostavitev skupne delovne skupine, ki bi pospešila izvedbo projektov, ki jih financira EU, skupaj pa so vredni skoraj 400 milijonov evrov. Tretja pa je ponudba EU-ja, da z BiH-om razširi dialog na področju pravosodja, še posebej glede boja proti korupciji. V ta dialog želi Unija vključiti tudi strukture civilne družbe.