Minister za evropske zadeve in razvoj je namreč pojasnil, da je kriza zajela vse, hkrati pa je EU sestavni del držav članic, ki ga oblikujejo, zato ni razlogov, da administracija v EU-ju ne deli usode administracij v državah članicah. "Če smo na istem čolnu, delimo usodo pri podobnih vprašanjih na enak način," je dejal Gaspari.
Zvišanje plač predvideno po "objektivni metodi"
Za letos je namreč predvideno zvišanje plač v adminsitraciji EU-ja za 3,7 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Evropska komisija pa na vprašanje, ali ni v času krize to neprimerno, odgovarja, da gre za izračune na podlagi uveljavljene "objektivne metode" v skladu s statutom.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso na mesec prejme 24.422 evrov bruto, evropski komisarji in sodniki pa zaslužijo 19.910 evrov bruto na mesec.
Pri teh izračunih se upošteva evolucija plač v javnem sektorju v osmih državah članicah Unije, in sicer Veliki Britaniji, Nemčiji, Belgiji, Španiji, Franciji, Italiji, Nizozemski in Luksemburgu. A na to metodo že letijo številne kritike, češ da je zastarela, ne upošteva širitve EU-ja na 27 držav članic in znižanja plač v administracijah nekaterih držav povezave zaradi krize. Razprava je prav zato burna, po nekaterih navedbah pa naj bi zvišanju nasprotovali dve tretjini držav.
Tudi Gaspariju se ne zdi smiselno sklicevanje na formalne akte. "Tudi v Sloveniji smo se dogovorili s socialnimi partnerji za manjše zvišanje plač, kot je bilo s kolektivno pogodbo doseženo," je ponazoril.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje