Slovenija, finančno gledano, ni navdušena nad širitvijo sistema, je dejal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Foto: MMC RTV SLO
Slovenija, finančno gledano, ni navdušena nad širitvijo sistema, je dejal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Foto: MMC RTV SLO

Države, ki sodelujejo v tem solidarnostnem konceptu, se ne zadolžujejo zaradi lastnih potreb.

Mitja Gaspari
»Sredstev za zaščito evra je dovolj«

V skladu je sicer 440 milijard evrov, a je z zdajšnjimi garancijami mogoče najeti le 250 milijard evrov posojil. Mitja Gaspari, ki je skupaj z drugimi ministri za evropske zadeve EU-ju sodeloval na sestanku pred petkovim vrhom EU-ja, meni, da je učinkovito delovanje sklada pomembnejše kot njegova absolutna velikost. Finančni trgi namreč ne ocenjujejo le številk, ampak predvsem splošne razmere in sposobnost tistega, ki sprejema ukrepe, da jih dejansko tudi izvede. Ne gre za tekmovanje s trgi, ampak za verodostojnost sistema, je dejal Gaspari.

Slovenija zato ni "preveč nagnjena k temu, da bo podpirala kakšno posebno širitev sistema", je dejal Gaspari, saj je mogoče znesek, ki je na voljo, z dodatnimi spremembami sistema po potrebi v celoti izkoristiti. Opozoril je, da je treba ob reorganizaciji sistema paziti, da ne bi preveč obremenili nacionalnih proračunov in nacionalnih javnih dolgov.

Gaspari za evropski monetarni sklad
Prepričan je, da bi bilo mogoče sistem organizirati tudi drugače, kot evropski monetarni sklad, ki bi bil samostojna mednarodna pravna oseba. Tako zadolžitev organizacije ne bi bilo treba prenašati v "knjige posamezne države" tako kot do zdaj. "Države, ki sodelujejo v tem solidarnostnem konceptu, se ne zadolžujejo zaradi lastnih potreb," je še poudaril.

Na petkovem vrhu EU-ja pa ne bo govora o povečanju obstoječega sistema za zaščito evra, saj predlog Evropske komisije, da bi govorili tudi o tej temi, ni dobil dovolj podpore držav, ki v tem mehanizmu sodelujejo.

EU pripravlja celovit odziv na krizo evra
Evropska unija pripravlja odziv na krizo v območju evra, ki vključuje tudi spremembe obstoječega sistema za njegovo zaščito. Zdajšnji predvideva 440 milijard evrov pomoči v okviru medvladne organizacije, do 60 milijard evrov v okviru proračuna Unije in do 250 milijard evrov pomoči Mednarodnega denarnega sklada.

Države, ki sodelujejo v tem solidarnostnem konceptu, se ne zadolžujejo zaradi lastnih potreb.

Mitja Gaspari
»Sredstev za zaščito evra je dovolj«