In prav visoki državni dolgovi, ki so investitorjem vlivali nezaupanje in na trgih sejali preplah, utegnejo zaznamovati tudi leto 2011.

Evropska unija je maja s cenejšimi posojili, kot bi jih Grki dobili na finančnih trgih, pomagala nerazumno zapravljivi in gospodarsko nekonkurenčni Grčiji ter oktobra še Irski, ki so jo v brezno pahnili brezmejno pogoltni bankirji in kratkovidni nepremičninarji. Z reševanjem zabredlih članic pa je Unija pravzaprav reševala evro in sebe, je za TV Dnevnik poročal Aleš Malerič.

"Čemu reševati evro? Če pade evro, ne pade samo valuta, ampak vsa Evropa oziroma zamisel o evropski enotnosti," je nemška kanclerka Angela Merkel pojasnila razloge za obsežno finančno pomoč preveč zadolženim članicam evrskega območja.

Tudi v letošnjem letu se bo po poročanju Maleriča evro še zmeraj boril z dolžniško krizo. Ne le Portugalska in Španija, ki naj za zdaj ne bi potrebovali pomoči pri refinanciranju dolgov, ki jih še ne moreta vrniti. Težave utegnejo namreč imeti tudi druge "težkokategorne" članice.

"Najprej bo na vrsti Francija, ki mora letos refinancirati 30 odstotkov svojega dolga," je dejal ekonomist Stephane Garell in s tem tudi napovedal, katera bi bila lahko naslednja članica, ki bo potrebovala pomoč.

Enotna fiskalna politika
In vendar je evro, ki v tem trenutku golta na kupe denarja, za Evropo še vedno najbolj stabilna in najcenejša rešitev, ki pa potrebuje enotno fiskalno politiko, opozarjajo ekonomisti.

"Razlogov, da ima evrsko območje težave z gospodarsko rastjo, brezposelnostjo in družbenimi vprašanji, je več. Vendar to ne pomeni, da je evro ogrožen. Kar koli drugega kot evro bi bilo za članice tega območja slabše," pravi prvi mož Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Khan.

A vse bo zaman, če Evropa ne bo izpeljala strukturnih reform in izboljšala svoje konkurenčnosti na svetovnem trgu. In pri tem je najdlje tista članica, ki ji gre najbolje: Nemčija, končuje Malerič.