Slovenija želi biti največja zaveznica Bosne in Hercegovine, zato ji bo na njeni poti v Evropsko unijo nudila vso mogočo pomoč, je v Sarajevu napovedal predsednik vlade Robert Golob po srečanju s predsedujočo svetu ministrov Bosne in Hercegovine (BiH) Borjano Krišto.

Krištova se je Golobu zahvalila za podporo Slovenije pri pridobitvi statusa kandidate za članstvo v Evropski uniji (EU). Ta po njeni oceni pošilja pomembno sporočilo, da je mesto BiH-a v uniji.

BiH je prošnjo za članstvo v EU vložil februarja 2016. Evropska komisija ji je nato leta 2019 postavila 14 pogojev, ki bi jih morali v Sarajevu izpolniti za status kandidatke. BiH pogojev še ni izpolnila, a so se ji v luči vojne v Ukrajini v EU-ju vseeno odločili podeliti status kandidatke.

Golob: Sprememba je zgodovinska

Vpliv vojne v Ukrajini je po Golobovi oceni bistveno prispeval k spremembi atmosfere v Bruslju, ko gre za širitev unije na Zahodni Balkan. "Sprememba je zgodovinska. 20 let se je proces širitve v resnici zaustavljal s t. i. tehnično-administrativnimi vprašanji. Danes je širitev EU-ja postala politično vprašanje, in ta trenutek je treba izkoristiti," je poudaril po srečanju z gostiteljico, predsedujočo svetu ministrov BiH-a.

"BiH je v zgodovinskem trenutku, da izkoristi spremenjene okoliščine," je dejal in državi napovedal tako tehnično kot finančno pomoč Slovenije na njeni evropski poti.

"Slovenija ne želi biti samo prijateljska državam, ampak največja zaveznica, zato bomo nudili vso možno pomoč, da to zgodovinsko priložnost izkoristi, od strokovnjakov do finančnih sredstev," je dejal.

Kaj Golob svetuje Bosni in Hercegovini

Ob tem je BiH-u svetoval, naj med 14 točkami najprej reši tiste, ki so najenostavnejše. To je po njegovih besedah način, kako oblasti v Sarajevu Bruslju lahko najlaže dokažejo iskreno željo po napredku.

Golob je še povedal, da znotraj EU-ja poteka strateški pogovor, na kakšen način najbolje povezati unijo s svojimi sosedami. Eden od možnih scenarijev, ki ga podpira tudi Slovenija, je scenarij fazne širitve. To po njegovih besedah pomeni, da bi država imela konkretne koristi že med procesom evropske integracije, še pred vstopom v EU-ja, še posebno na področju izobraževanja, mladih in gospodarskega razvoja.

"Ambicioznost pri sprejemanju reform je pomembna, ker vsaka sprejeta reforma odpira prostor za to, da pride do konkretnega sporazuma z EU-jem pred članstvom, od katerega imajo potem lahko neposredne koristi prebivalci te države," je pojasnil.

Po Golobovih besedah se je pomembna sprememba zgodila tudi v slovenski zunanji politiki, ki da zdaj striktno sledi principu solidarnosti med narodi, da bi dosegli politično stabilnost v svetu.

"Samo če bomo imeli politično stabilnost, bomo lahko govorili o gospodarskem razvoju in blaginji vseh ljudi," je dejal. "Ni skritega tiska, vodi nas želja po napredku cele regije, ker s tem prosperira tudi Slovenija," je dodal.

Dodaten milijon evrov za pomoč BiH-u

Pojasnil je, da je slovenska vlada za tehnično pomoč BiH-u v proračunu rezervirala dodaten milijon evrov. "Z njimi bodo podprli prve aktivnosti, na področju državne statistike in pregona mednarodnega kriminala. Slovenska policija ima odlične odnose s policijo BiH-a. To sodelovanje bi radi dvignili tudi na raven pri usklajevanju zakonodaje," je izjavil.

Borjana Krišto: Določene korake k reformam že delamo

Sodelovanje med državama na področju reform je potrdila tudi Krištova. Napovedala je podpis sporazuma o nudenju strokovne in tehnične pomoči BiH-a na njeni evropski poti in ob tem izpostavila, da je svet ministrov BiH-a že izvedel nekatere reforme.

"Koraki in fokus sveta ministrov so prav na evropskih reformah, svet ministrov pa je že storil določene korake, ko gre za vprašanje reforme javne uprave, notranjega trga, konkurenčnosti, za infrastrukturne projekte in drugo," je izjavila.

Poudarila je, da mora svet ministrov BiH-a posebno pozornost posvečati tudi notranjepolitičnemu dialogu, glede na to, da je BiH po ustavi država treh konstitutivnih narodov in drugih državljanov, ki živijo v njej. "Naša obveznost je opraviti omejene spremembe ustave BiH in reformo volilne zakonodaje na principih ustavne enakopravnosti vseh treh konstitutivnih narodov in drugih državljanov, ki živijo v BiH-u," je še dejala.

Krištova in Golob sta govorila tudi o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama, kjer premier vidi priložnosti predvsem na področju obnovljivih virov energije. "BiH ima izjemen potencial na ravni obnovljivih virov energije, v katere želimo v prihodnosti vlagati velika investicijska sredstva tudi mi in naši slovenski vlagatelji," je izjavil.

Krištova pa je poudarila, da je v fokusu sveta ministrov BiH-a tudi regionalno sodelovanje z vzdrževanjem in krepitvijo dobrososedskih odnosov. Ponovila je, da ima BiH S Slovenijo imamo tradicionalno dobre odnose v vseh segmentih življenja in da je Slovenija tudi med tremi največjimi tujimi vlagateljicami v BiH-u.

Potrdili zavezanost približevanju EU-ju

Golob se je v Sarajevu na svojem prvem uradnem dvostranskem obisku v tujini srečal tudi s predstavniki obeh domov parlamenta BiH-a in člani predsedstva BiH-a.

Premier je spomnil, da ima v BiH-u vsaka veja oblasti svojo vlogo. "Ključna vloga parlamenta BiH-a je, kako čim hitreje priti do operativne vlade Federacije BiH-a. Pogovarjali smo se o tem, zakaj je to nujno pa tudi zakaj je nujno, da začnejo čim hitreje sprejemati posamezne ukrepe, pa četudi se njim mogoče ne zdijo najpomembnejši," je dodal.

Predstavniški dom parlamenta BiH-a je konec januarja potrdil imenovanje novega sveta ministrov, s čimer so v BiH-u dokončno vzpostavili izvršno oblast na državni ravni. Vlado so oblikovali tudi v srbski entiteti BiH-a Republiki Srbski, v bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH-a pa še vedno ne.

Evropska pot BiH-a je bila tudi tema pogovorov s člani predsedstva BiH-a, kjer so po Golobovih besedah najbolj izražene razlike med tremi konstitutivnimi narodi, Bošnjaki, Hrvati in Srbi, ter različni pogledi obeh entitet.

"Pri predsedstvu je bilo zelo jasno videti, kateri narod podpira katero politično usmeritev, tudi zunanjepolitično. Dobra novica je, da so, kar se tiče evropske poti, ki je bila danes ključna tema, načeloma vsi soglasni. Pri drugih temah pa soglasja nismo niti iskali, ker bi bila to iluzija," je premier pojasnil za STA.

Odnosi med Slovenijo in BiH-om so tradicionalno prijateljski. Slovenija je tudi zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer ena največjih zagovornic hitre poti BiH-a v EU, je za Radio Slovenija poročal Boštjan Anžin.

Bosna in Hercegovina je sicer največja posamična prejemnica slovenske razvojne pomoči in pomembna gospodarska partnerica Slovenije. Januarja je BiH obiskala že zunanja ministrica Tanja Fajon.

Zadnji slovenski premier, ki je bil na uradnem obisku v BiH-u, je bil leta 2017 Miro Cerar, pred njim pa je bil na uradnem obisku v Sarajevu leta 2010 tedanji premier Borut Pahor.

Delavska svetovalnica opozarja na odprta vprašanja

V luči premierjeve izjave v Sarajevu, da Slovenija ne želi biti samo prijateljska država BiH-u, temveč tudi njena največja zaveznica, ga vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić v odprtem pismu sprašuje, ali je Slovenija zares "največja zaveznica" BiH-a.

Na dan, ko je na obisku, namreč še vedno velja "sporazum o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki jih prisilno veže na delodajalce v prvem letu", še vedno velja "določilo zakona o tujcih, ki bo od 27. aprila dalje praktično razbijalo družine iz BiH-a", še vedno pa tudi velja ustavitev priznavanja visokošolskih diplom iz BiH-a, s čimer njihove imetnike "spreminjajo v potencialne goljufe", poudarjajo v Delavski svetovalnici.

Ob tem sprašujejo premierja, kdaj bo podpisal spremembe sporazuma o zaposlovanju med slovensko vlado in svetom ministrov BiH-a o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji, s katerim bodo iz njega izključili določilo, da mora biti "prvo leto zaposlitve delavec migrant zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo za izdajo dovoljenja, oziroma pri njegovem pravnem nasledniku".

Spomnijo še, da je ministrstvo za delo že julija lani sporočilo, da so aktivnosti za to "v polnem teku, in da bodo v zelo kratkem času tudi sprejete".

Sprašujejo ga tudi, kako bo pojasnil predstavnikom BiH-a, da bodo v Sloveniji "s 27. aprilom pričeli razbijati družine iz BiH-a". Po oceni Delavske svetovalnice se bo to zgodilo, ker je vlada v zakonu o tujcih pustila pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A1 za polnoletne družinske člane pri podaljševanju dovoljenja za prebivanje na osnovi združitve družine.

Ta pogoj po njihovem mnenju pomeni, da bodo družinski člani "nosilca združitve" morali znati jezik že pri prvem podaljšanju dovoljenja za prebivanje, kar je lahko že praktično po nekaj mesecih bivanja v Sloveniji. Ob tem premierja sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če zakonski partner pogoja ne bo izpolnjeval, ob tem da bosta zakonca imela mladoletnega otroka.

Zanima jih tudi, kdaj bo nacionalni informacijski center za priznavanje kvalifikacij ENIC-NARIC znova sprožili postopke reševanja posamičnih vlog za vrednotenje visokošolskega izobraževanja iz BiH.

Center je namreč že oktobra lani sporočil, da so reševanje teh vlog do nadaljnjega ustavili zaradi "manjkajočih, nejasnih in neskladnih informacij glede akreditiranosti visokošolskih institucij in študijskih programov v BiH-u".