To bo prvi uradni dvostranski obisk predsednika vlade Roberta Goloba v tujini, odkar je junija lani prevzel dolžnosti predsednika vlade.

V ospredju pogovorov v Sarajevu bo po napovedih kabineta premierja vprašanje, kako Bosni in Hercegovini čim bolj pomagati na njeni evropski poti, potem ko je dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju. Na dnevnem redu bodo tudi razmere na Zahodnem Balkanu in vpliv vojne v Ukrajini na regijo.

BiH je status kandidatke za članstvo v EU-ju dobil na vrhu EU-ja decembra lani, za to pa si je močno prizadevala tudi Slovenija. Golob je tedaj to dejanje označil za eno od najpomembnejših geostrateških in političnih odločitev, ki jih je EU sprejel v zadnjem obdobju.

Januarja je Sarajevo obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon in zagotovila, da bo Slovenija še naprej pomagala BiH-u na njegovi evropski poti s konkretno politično podporo.

Enako je pretekli teden v pogovoru za televizijo Al Džazira Balkan ponovil Golob. "Naše sporočilo je, da je le evropska pot prava prihodnost za celoten Zahodni Balkan, sploh pa za BiH," je dejal in ocenil, da bi bil ta proces lahko "pravi katalizator za reševanje številnih težav, s katerimi se spoprijema BiH v zadnjih 20 letih."

BiH je prošnjo za članstvo v EU-ju vložil februarja 2016. Evropska komisija mu je nato leta 2019 postavila 14 pogojev, ki bi jih morali v Sarajevu izpolniti za status kandidatke. BiH pogojev še ni izpolnil, a so se mu zaradi vojne v Ukrajini v EU-ju vseeno odločili podeliti status kandidatke.

Kot je Golob še dejal za Al Džaziro Balkan, se zaveda, da je bilo med procesom širitve EU-ja veliko obljubljenega, ne pa tudi izpolnjenega, a da je zdaj pravi trenutek za velike korake naprej. Zaradi vojne v Ukrajini je širitev Unije po njegovi oceni namreč postala politično, ne samo administrativno vprašanje.

"Evropa danes prvič želi, da se ji Zahodni Balkan približa, potem ko je v preteklosti na neki način vzpostavila distanco do regije," je dejal in dodal, da EU danes daje BiH-u jasno sporočilo, da ga vidi v Uniji.

Oblasti v BiH-u bi morale pospešiti reforme

Že pred decembrsko dodelitvijo statusa BiH-u je Golob poudarjal, da je integracija znotraj Evrope pomembna za njeno stabilnost v vseh pogledih, ne samo ko gre za varnost, ampak tudi ko gre za migracijsko in energetsko krizo. Vse te krize Evropa lahko po njegovi oceni učinkovito obravnava samo z integracijo Zahodnega Balkana v EU-ja, kar so po začetku vojne v Ukrajini spoznali tudi v Bruslju.

Da je zdaj pravi trenutek za napredovanje na evropski poti, bi po njegovih besedah morale prepoznati tudi oblasti v BiH-u in pospešiti reforme. Slovenija jim je pri tem pripravljena pomagati tudi v tehničnem smislu, za kar je po besedah premierja namenila sredstva iz državnega proračuna.

Da vlado BiH-a čaka vrsta pomembnih reform, je že ob svojem imenovanju poudarila tudi Borjana Krišto, ki je članstvo v Uniji poudarila kot strateški cilj delovanja vlade.

Borjano Krišto, ki je članica vodilne stranke Hrvatov v BiH-u – HDZ BiH, je za predsednico sveta ministrov oziroma vlade imenovalo tričlansko predsedstvo BiH-a. Zanjo sta glasovala bošnjaški in srbski član predsedstva Denis Bečirović in Željka Cvijanović, medtem ko je hrvaški član Željko Komšić glasoval proti njenemu imenovanju. Na oktobrskih splošnih volitvah je bila Krišto kandidatka za hrvaško članico predsedstva BiH-a, a jo je premagal Komšić.

Predsednik sveta ministrov BiH-a nima klasičnih pooblastil premierja, ampak ima v njem vlogo koordinatorja. Ne more samostojno izbirati ministrov, ampak jih izbirajo stranke, ki sestavljajo vladajočo večino.

Predstavniški dom parlamenta BiH-a je konec januarja potrdil imenovanje novega sveta ministrov, s čimer so v BiH-u dokončno vzpostavili izvršno oblast na državni ravni. Mednarodna skupnost je takrat hitro oblikovanje sveta ministrov označila za ključen korak za uresničitev nujno potrebnih reform in napredek BiH-a na poti v EU-ju.

Srečanje s parlamentarci

Golob se bo med enodnevnim obiskom v Sarajevu srečal tudi s člani predsedstva BiH-a in s predstavniki obeh domov parlamenta BiH-a. S sogovorniki se bo med drugim pogovarjal o dvostranskih odnosih in možnostih za njihovo nadgradnjo, pred vrnitvijo v Slovenijo pa se bo sprehodil tudi po starem mestnem jedru Sarajeva, Baščaršiji.

Bosna in Hercegovina je sicer največja posamična prejemnica slovenske razvojne pomoči in pomembna gospodarska partnerica Slovenije.

Blagovna menjava med državama je že presegla 1,5 milijarde evrov. Slovenija je tudi med petimi največjimi investitorkami v BiH-u. Po navedbah kabineta premierja več kot 100 podjetij z večinskim slovenskim kapitalom zaposluje več kot 15.000 državljanov BiH-a.

V slovenski vladi sicer ocenjujejo, da obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti za okrepitev sodelovanja.

Zadnji slovenski premier, ki je bil na uradnem obisku v BiH-u, je bil leta 2017 Miro Cerar, pred njim pa je bil na uradnem obisku v Sarajevu leta 2010 tedanji premier Borut Pahor. Konec leta 2019 je bilo na uradnem obisku v Sloveniji predsedstvo BiH-a.