Primanjkljaj za leto 2011 naj bi znašal 8,5 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP) oz. 18,69 milijarde evrov, kar bo manj kot 10,5 odstotka BDP-ja, kot je primanjkljaj znašal leto prej, a še vedno ne dovolj nizek, da bi dosegel cilj 7,6 odstotka BDP-ja. Vlada, ki je osnutek novega proračuna sprejela v nedeljo zvečer, je pojasnila, da ciljev, o katerih so se dogovorili z mednarodnimi posojilodajalci, ne bo dosegla zaradi recesije, ki je globlja od pričakovane.

Ministrstvo za gospodarstvo ob tem opozarja, da bi bil brez dodatnih varčevalnih ukrepov primanjkljaj ob koncu leta lahko še nekoliko višji. "Trije kritični meseci nam ostajajo do konca leta 2011, cilj 8,5-odstotnega primanjkljaja pa bomo dosegli, če se bodo državni mehanizmi in državljani obnašali odgovorno," so sporočili z ministrstva.

Načrtovan proračunski primanjkljaj za leto 2012 naj bi znašal 6,8 odstotka BDP-ja, kar je prav tako več od zastavljenega cilja, ki znaša 6,5 odstotka BDP-ja. Grško gospodarstvo naj bi se po popravljenih napovedih skrčilo za 5,5 odstotka, medtem ko je bila majska ocena 3,8 odstotka.

Število zaposlenih naj bi zmanjšali za 30.000
Grška vlada je v nedeljo zvečer potrdila tudi načrt o zmanjšanju števila zaposlenih v javni upravi za 30.000, s čimer želi prepričati mednarodne posojilodajalce, da izpolnjujejo pogoje za odobritev naslednjega obroka posojila v višini osem milijard evrov. "Sklep o zmanjšanju števila zaposlenih smo sprejeli enoglasno," je za agencijo Reuters povedal eden izmed svetovalcev. Vlada je napovedala še, da bodo za 20 odstotkov znižali pokojnine, ki v povprečju znašajo več kot 1.200 evrov mesečno, in da bodo znižali davčne olajšave na letni ravni na 5.000 evrov.

V Atenah so znova strokovnjaki Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, t. i. trojke, ki nadaljujejo pregled javnih financ, od katerega je odvisno izplačilo naslednje tranše posojila Grčiji, ki brez novega priliva v vrednosti osem milijard evrov ne bo mogla poravnati svojih obveznosti in ji grozi bankrot. Bankrot bi pomenil močan pritisk na evroobmočje, škodil bi evropskim financam in po vsej verjetnostni oslabil svetovno gospodarstvo.

Finančni ministri tudi o nadaljnji usodi Grčije
O naslednjem obroku pomoči Grčiji bodo v Luksemburgu razpravljali finančni ministri držav v območju evra, ki bodo skušali tudi doreči podrobnosti julijskega dogovora o reševanju dolžniške krize s ciljem, da bi bil ta izveden do sredine meseca. Julija so voditelji držav v območju evra namreč dosegli dogovor, ki predvideva drugo pomoč Grčiji in spremembe začasnega kriznega mehanizma, ki naj bi olajšale preprečevanje in premagovanje dolžniške krize. Eno ključnih odprtih vprašanj je zavarovanje posojil Grčiji, ki ga najodločneje zahteva Finska.

Odločitev o izplačilu novega obroka posojila Grčiji naj bi sprejeli šele, ko bo svoje poročilo oddala omenjena trojka, ki pa po mnenju strokovnjakov nima druge možnosti, kot da odobri nov priliv denarja. Območje evra namreč doživlja najhujšo krizo od svojega nastanka, ki postavlja pod vprašaj smiselnost obstoja skupne evropske valute, najbolj pereče vprašanje pa je, kako in ali sploh preprečiti bankrot močno prezadolžene Grčije.