"Na živilih s poreklom z ozemelj, ki jih zaseda država Izrael, je treba ozemlje porekla teh živil, če izvirajo iz izraelske naselbine na teh ozemljih, navesti skupaj s takim izvorom," so sporočili iz Luxembourga. O zadevi, ki se nanaša na razlago uredbe EU-ja št. 1169/2011, je odločal veliki senat sodišča. Te oznake je treba navesti, da ne pride do zavajanja potrošnikov o poreklu blaga, so dodali.

Šlo je za spor med Evropskim judovskim združenjem oziroma vinarskim podjetjem Vignoble Psagot na eni strani ter Francijo oziroma francoskim ministrstvom za gospodarstvo in finance na drugi strani. Spor je potekal glede obveznosti, da je treba poreklo živil z območij, ki jih Izrael zaseda od junija leta 1967, posebej označiti, še zlasti, če prihajajo iz judovskih naselbin na teh ozemljih, ki predstavljajo kršitev mednarodnega prava.

Iz omenjene uredbe EU-ja izhaja, da je treba državo porekla ali kraj izvora živila navesti, da ne pride do zavajanja potrošnikov.

Država porekla, država in ozemlje

Sodišče je v sodbi podrobno opredelilo, kaj pomeni pojem "država porekla", in tudi podrobneje ločilo pojma "država" in "ozemlje". Pri tem je podlago za razločevanje črpalo iz carinskega zakonika EU-ja.

V tem okviru je sodišče pojasnilo, da bi lahko prišlo do zavajanja potrošnikov, če bi se na živilih kot "država porekla" navedla država Izrael, saj imajo ta živila dejansko poreklo z enega od ozemelj, ki ima z vidika mednarodnega prava lasten status, ki pa ga je Izrael zasedel "in spada pod omejeno jurisdikcijo te države kot okupacijske sile v smislu mednarodnega humanitarnega prava".

"Zato je sodišče ugotovilo, da je navedba ozemlja porekla pri teh živilih obvezna v smislu uredbe št. 1169/2011, da bi se preprečila možnost zavajanja potrošnikov glede dejstva, da je Izrael na teh ozemljih prisoten kot okupacijska sila, in ne kot suvereni subjekt," so sporočili s sedeža Sodišča EU-ja v Luxembourgu.

Podobno je Sodišče EU-ja poudarilo, da je treba označiti tudi, da blago prihaja iz izraelske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih. "Za naselbine na nekaterih ozemljih, ki jih zaseda Izrael, je namreč značilna okoliščina, da se z njimi izvaja politika preseljevanja prebivalstva, ki jo ta država zunaj svojega ozemlja izvršuje s kršitvijo pravil mednarodnega humanitarnega prava," so utemeljili.

Brez zavajanja potrošnikov

Opustitev te navedbe, tako da bi bilo navedeno le ozemlje porekla, pa bi lahko zavedla potrošnike. Potrošniki namreč brez kakršnih koli pojasnjevalnih informacij v zvezi s tem ne morejo vedeti, da neko živilo izvira iz nezakonite judovske naselbine.

Iz določb uredbe EU-ja izhaja, "da je treba z obveščanjem potrošnikov o tem zagotoviti podlago za ozaveščeno izbiro, pri kateri upoštevajo ne samo zdravstvene, gospodarske, okoljske in socialne vidike, ampak tudi etične vidike ali preudarke, ki se nanašajo na spoštovanje mednarodnega prava".

EU je z Izraelom leta 2000 sklenil prostotrgovinski sporazum, po katerem lahko Izrael v države Unije izvaža večin izdelkov brez carin (in obratno), medtem ko lahko izvaža tudi izdelke iz nezakonitih naselbin, ki pa niso opravičeni carinskih dajatev. A določanje izvora izdelkov je prepuščeno Izraelu, ki pa tega ne izvaja.

Izrael: Sodišče EU-ja ima dvojne standarde

Izrael je medtem odločno zavrnil odločitev Sodišča EU-ja. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da gre za "dvojne standarde", uperjene proti Izraelu. "V svetu poteka več kot 200 ozemeljskih sporov, vendar Sodišče EU-ja ni izdalo nobene sodbe glede označevanja porekla blaga s teh ozemelj," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Tel Aviva.

Palestinska samoupravna oblast pozdravlja odločitev

Odločitev sodišča je že pozdravila palestinska samoupravna oblast. "Pozdravljamo odločitev Sodišča EU-ja in pozivamo evropske države, da izpolnjujejo svoje pravne in politične obveznosti," je sporočil generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Saeb Erekat.

A kot je dodal, si Palestinci ne prizadevajo zgolj za korektno označevanje blaga z zasedenih palestinskih ozemelj, ampak sploh za prepoved prodaje proizvodov s teh območij na vseh tujih trgih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izrael je leta 1967 med t. i. šestdnevno vojno zasedel Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem, Gazo, egiptovski Sinajski polotok in sirsko Golansko planoto, od katerih se je umaknil le s Sinaja.

Mednarodna skupnost zasedbe teh ozemelj ni priznala in Združeni narodi so Izrael tudi že večkrat pozvali k umiku s teh ozemelj. Palestinci nameravajo na Zahodnem bregu vzpostaviti lastno državo z Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom. A na tem območju v nasprotju z mednarodnim pravom živi že okoli 700.000 judovskih naseljencev.