Vprašanje nasledstva sodi v sklop dobrososedskih odnosov in je povezano s pogajalskimi poglavji, je dejal Igor Senčar, državni sekretar, ki je na zasedanju zastopal Slovenijo. Foto: MMC RTV SLO
Vprašanje nasledstva sodi v sklop dobrososedskih odnosov in je povezano s pogajalskimi poglavji, je dejal Igor Senčar, državni sekretar, ki je na zasedanju zastopal Slovenijo. Foto: MMC RTV SLO

Gre za mehanizem nadzora nad izpolnjevanjem zavez, ki jih je Hrvaška sprejela med sedemletnimi pogajanji in jih mora uresničiti do vstopa v Evropsko unijo. Slovenija ob tem ni posebej izpostavila primera Ljubljanske banke in nasledstva.

Članice so Hrvaško pozvale, da naj čas do vstopa v Unijo izkoristi za okrepitev reformnih prizadevanj, posebej na področju pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti ter konkurence, pa tudi nekaterih drugih področjih.

Slovenija pozorna na dogajanja na notranjem trgu
S tem stališčem se je strinjal tudi Igor Senčar, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, ki je zastopal Slovenijo. Dejal je, da so "posebej pozorni na področje temeljnih pravic, kakor izhajajo iz notranjega trga".

Vprašanje nasledstva je omenjeno v decembrskih sklepih kot nekaj, kar sodi v sklop dobrososedskih odnosov in je povezano z določenimi pogajalskimi poglavji, je dejal Senčar in dodal, da to "vedo naši partnerji v EU-ju, to ve Hrvaška in to ve komisija".

Diskriminacijski ukrepi na trgu naftnih derivatov
Senčar je izpostavil tudi področje hrvaškega pravosodja in številne nedokončane postopke, pri čemer ne gre le za interes Slovenije, ampak tudi interes drugih državljanov in ekonomskih subjektov. Kot težavo je izpostavil tudi Petrol in hrvaške uredbe, ki veljajo za trg naftnih derivatov ter pogoje za ponudnike. Prepričan je, da gre za diskriminacijske ukrepe, kar meni ne le Slovenija, ampak tudi komisija. Zato je treba mehanizem nadzora jemati resno in Zagrebu posredovati sporočila, naj stori vse, kar je treba, da bo Hrvaška dobro pripravljena na članstvo, ki si ga obeta julija prihodnje leto, je še dodal.

Poleg Slovenije so se v razpravi oglasile tudi Nizozemska, Velika Britanija in Švedska. O Hrvaški pripravljenosti za vstop so države razpravljale v okviru sveta za splošne zadeve, kjer se sestajajo ministri ali državni sekretarji držav članic, ki so pristojni za evropske in zunanje zadeve svojih držav.

O Hrvaški znova junija
O pripravljenosti Hrvaške bodo znova govorili junija, ko se bo v Bruslju sešel stabilizacijsko-pridružitveni svet. Gre za redni letni sestanek EU-ja in Hrvaške. Komisija bo napredek znova ocenila jeseni v poročilu v sklopu letnega širitvenega svežnja.