Hrvaška vlada je takoj po odhodu ameriške državne sekretarke iz Zagreba sprejela akcijski načrt za izpolnitev preostalih obvez za sprejem v Evropsko unijo.
Gre za znanih deset točk, ki jih uradni Zagreb še ni izpolnil, premier Milanović pa je zahteval, da morajo ministri akcijski plan izpolniti do konca tega leta. Sicer gre predvsem za suhoparne birokratske zadeve, pa vendar so nekateri zakoni, ki jih je prav te dni hrvaška vlada dala v proceduro na zahtevo EU-ja, vzbudili nemalo pozornosti.

Konec zaupnosti spovedi
Zakonu, s katerim posedovanje manjših količin mamil od zdaj šteje kot prekršek, nasprotuje opozicija. Še burnejše odzive pa je v prevladujoče katoliški državi, kot je Hrvaška, povzročil del novega kazenskega zakonika, ki od župnikov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov zahteva, da informacije o kaznivih dejanjih, ki jih dobijo na spovedi, obvezno sporočijo organom pregona. Kriminalci na Hrvaškem se torej niti v spovednicah ne bodo več mogli iskreno kesati svojih kaznivih dejanj.

Ob teh evropskih zakonodajnih zanimivostih pa akcijski plan vlade nič ne govori o načinih rešitve slovensko-hrvaškega spora o dolgu Ljubljanske banke, kjer naj bi po nekaterih informacijah prišlo do zastoja v reševanju te težave.