"Povsem nedopustno je, da nekateri 17 let po koncu vojne ozemeljsko celovitost in suverenost BiH-a še vedno postavljajo pod vprašaj," je dejala ameriška državna sekretarka, ki je bila v Sarajevu skupaj z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije ob začetku njune turneje po državah Zahodnega Balkana.

Po njenih besedah take izjave le odvračajo pozornost od problemov, s katerimi se sooča država, in zgolj spodkopavajo prizadevanja za evropske integracije", s čimer je posredno okrcala voditelje bosanskih Srbov, ki nasprotujejo krepitvi osrednjih institucij države in nenehno omenjajo možnost razglasitve neodvisnosti Republike srbske.

Clintonova je opozorila, da je treba Daytonske sporazume spoštovati in ohraniti, ob tem pa je voditelje pozvala, naj razhajanja postavijo na stran in delajo za dobrobit ljudi ter za državo izberejo evroatlantsko pot.

"Ključne reforme še niso bile izvedene," je poudarila ameriška državna sekretarka, ki pa je priznala, da se v ZDA zavedajo, da je sklepanje političnih kompromisov težavno, a nujno. "BiH nima časa za neproduktivne pogovore," je dodala.

Odgovornost za trenutni zastoj pri napredovanju države proti EU-ju in zvezi Nato pripisala izključno tamkajšnjim politikom. "Politični voditelji v BiH-u morajo narediti to, kar si želi večina državljanov, in to so evroatlantske integracije," je dejal.

Za konec je dejala, da se žrtev vojne v BiH-u ne sme pozabiti, kot tudi ne Srebrenice, spoštovanje raznolikosti pa je dobra pot za prihodnost države, ob tem pa napovedala, da bo na decembrskem vrhu Nata osebno zaprosila, da se BiH-u odobri akcijski načrt za članstvo.

Želja po BiH-u v EU-ju
Ashtonova je povedala, da nobena od 27 članic EU-ja ne dvomi, da je BiH-u prihodnost v povezavi.

"Mi si želimo BiH v EU-ju. Pri tem jo bomo podprli," je zatrdila in dodala, da ob BiH-a pričakujejo čimprejšnjo uresničitev razsodbe Evropskega sodišča v primeru Sejdić in Finci iz leta 2009, ki zahteva enakopravnost vseh državljanov glede pravice do kandidature na volitvah, kar pa terja spremembo ustave.

Od BiH-a se prav tako zahteva izpolnitev reform, s katero bi se približala EU-ju, saj je država 17 let po vojni bolj razdeljena kot kadar koli prej, kar zavira evropsko integracijo. BiH je edina država na območju nekdanje Jugoslavije, ki še ni zaprosila za članstvo v EU-ju.

"Nisva tu, da bi postavljali pogoje"
Clintonova in Ashtonova sta iz Sarajeva odpotovali v Beograd, kjer se sta se sešli s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem in premierjem Ivico Dačićem.

V Beogradu je Clintonova skupaj z Ashtonovo sporočila, da Srbiji nista prišli postavljat pogojev, saj je njena prihodnost v njenih rokah. Kot sta poudarili, od Beograda ne zahtevajo priznanja Kosova, a sta pozvali k nadaljevanju dialoga s Prištino.

"Nisva tu, da bi postavljali pogoje ali izvajali nadzor," je po pogovorih, ki sta jih imeli z Ashtonovo z Dačićem in Nikolićem, povedala Clintonova. Ob tem je izrazila podporo Beogradu na poti v evroatlantske integracije.

"ZDA pozivajo obe strani, da sprejmeta dosežene dogovore in izvedeta konkretne ukrepe za normalizacijo odnosov, a ta dialog od Srbije ne zahteva priznanja Kosova," je še dejala Clintonova. Poudarila je tudi, da se meje Kosova ne bodo spreminjale, kljub temu pa je v odnosih med Beogradom in Prištino mogoče doseči veliko.

Ashtonova pa je na novinarski konferenci, na kateri je sodeloval tudi Dačić, podobno sporočila, da normalizacija odnosov in dialog s Kosovom ne predstavljata zahteve za priznanje kosovske neodvisnosti. Razkrila je, da so na današnjih pogovorih dosegli dogovor o nadaljevanju dialoga.

Dačić je izrazil pričakovanje, da se bo dialog s Prištino nadaljeval že novembra, srbska vlada pa bo po njegovih besedah do konca mandata rešila vsa odprta vprašanja. Kot je dodal, so govorili o konkretnih datumih, pri tem pa je izrazil zadovoljstvo, da ne ZDA ne EU od Srbije ne zahtevajo tega, česar ne more storiti - priznati neodvisnosti Kosova.

To pa ne pomeni, da Srbija ni pripravljena narediti napredka v odnosih s Prištino, ki bo v dobro vseh državljanov, je še povedal Dačić, kot mogoča področja sodelovanja pa naštel sodelovanje pri gradnji avtocest, železniških povezav in plinovoda.

Srbija je po besedah Dačića tudi pripravljena storiti vse, da bi izpolnila potrebna merila in dobila datum začetka pristopnih pogajanj z EU. To so poleg dialoga s Prištino še reforma pravosodja, boj proti kriminalu in korupciji, vzpostavitev boljšega sodelovanja ter miru in stabilnosti v regiji.