Kot piše hrvaški časopis Večernji list, je Füle to med nedavnim obiskom v Zagrebu svojim gostiteljem tudi povedal.

"Popolnoma jasno je, da Slovenija zlorablja položaj in želi zaračunati Hrvaški vstop v Evropsko unijo, cena pa je dolg Ljubljanske banke," ugotavlja zagrebški časopis. Ne glede na to je v Evropskem svetu večinsko mnenje, da ima problem Hrvaška, in ne Slovenija, dodaja.

Bi se morala vključiti premierja?
Večina diplomatov meni, da je tudi spor o LB-ju treba reševati na ravni premierjev, kot je bilo to v primeru spora o meji, saj finančna strokovnjaka, ki sta ju imenovali vladi, nimata mandata za resnično reševanje vprašanja dolgov LB-ja.

Prestavitev vstopa v Evropsko unijo, načrtovanega za 1. julij 2013, bi Hrvaško drago stala. Dodatno bi znižala oceno dolgoročnega dolga, pripeljala do nezaupljivosti vlagateljev in prinesla izgubo denarja iz evropskih skladov, poroča časopis, ki se sklicuje na ocene profesorja na Dunajskem inštitutu za mednarodne ekonomske študije Vladimirja Gligorova.

Slovenija pa nima kaj izgubiti z blokado Hrvaške - razen diplomatskega ugleda, še pišejo.

Kaj bo storila Slovenija?
Politična analitičarka v neodvisnem inštitutu European Policy Center v Bruslju Rosa Balfour je v ločenem prispevku napisala, da se bo pritisk na Slovenijo povečal, če bo Slovenija ostala zadnja članica EU-ja, ki ne bo ratificirala hrvaške pristopne pogodbe. "Sprašujem se celo, ali oklevajo, da bodo zadnji, zato da bi poslanci v slovenskem parlamentu čutili pritisk in bi pogodbo ratificirali," je dejala Balfourjeva.

Dodala je še, da bo Hrvaška vstopila v EU, kot je bilo načrtovano, čeprav je treba dvostranska vprašanja obravnavati resno. Spomnila je, da se je Hrvaška zavezala, da ne bo ovirala na poti svojih sosed v EU zaradi dvostranskih vprašanj.