Slovenija mora sprejeti takšne ukrepe, da bodo za izplačilo deviznih vlog pri Ljubljanski banki tako tožnika iz BiH-a kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili izplačane prihranke. Prihranki morajo biti izplačani pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank, so zapisali.

Kot je soglasno ugotovilo sodišče v tožbi treh državljanov BiH-a proti Sloveniji, Srbiji, BiH-u, Hrvaški in Makedoniji, dejstvo, da slovenska in srbska vlada varčevalcem LB-ja v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli nista omogočili dostopa do deviznih vlog, predstavlja sistemski problem.

Po 4.000 evrov, nato še morebitne davke
Sloveniji je sodišče tako naložilo, da mora dvema izmed treh tožnikov, Emini Ališić in Azizu Sadžaku, v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe plačati po 4.000 evrov za nematerialno škodo, poleg tega pa še morebitne davke.

Kot je še odločilo, mora Slovenija v šestih mesecih po pravnomočnosti razsodbe tudi sprejeti ustrezne ukrepe, da bosta Ališićeva, Sadžak in vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli prihranke v domačih podružnicah slovenskih bank.

Kršena pravica do lastništva
Kot piše v razsodbi, objavljeni na spletni strani sodišča, je Slovenija v primeru Ališićeve in Sadžaka kršila temeljne človekove pravice do lastništva in uživanja svojega premoženja, o čemer govori 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Druge tožene države po mnenju sodišča tega člena niso kršile.

Slovenija je v primeru Ališićeve in Sadžaka po mnenju sodišča kršila tudi 13. člen konvencije, ki govori o pravici do učinkovitega pravnega varstva. Druge tožene države tega člena niso kršile, je še razsodilo sodišče.

Sodišče tudi meni, da Slovenija in Srbija nista kršili 14. člena konvencije, ki govori o diskriminaciji na podlagi nacionalnosti.

Tožniki so izpostavili dolgotrajnost doseganja dogovora med naslednicami nekdanje Jugoslavije o tem vprašanju kot tudi to, da v omenjenih državah nimajo na voljo nobenega učinkovitega pravnega varstva.

Pogovori med naslednicami nekdanje Jugoslavije v zvezi z jamstvi nekdanje federacije oziroma njene centralne banke za devizne vloge v komercialnih bankah so v skladu s sporazumom o nasledstvu potekali pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave, a so se končali brez dogovora.

Prva tožba glede LB-ja zavrnjena
To je prva razsodba sodišča v Strasbourgu v tožbi proti Sloveniji zaradi nekdanje podružnice LB-ja v BiH-u in druga sploh glede vprašanja starih deviznih vlog nekdanje skupne države. V prvi razsodbi glede LB-ja, ki je zadevala nekdanjo podružnico LB-ja v Zagrebu, je sodišče novembra 2006 zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev, po pritožbi tožnikov pa jo je nato dokončno zavrglo oktobra 2008.

V BiH-u gre za vprašanje okoli 165.000 nekdanjih deviznih varčevalcev podružnice LB-ja v Sarajevu, ki naj bi po navedbah slovenske strani zahtevali skupno okoli 90 milijonov evrov.

Nekateri so svoje prihranke zahtevali s tožbami na slovenskih sodiščih, mnogi so se obrnili tudi na sodišče v Strasbourgu. Na slovenskih sodiščih naj bi bilo do zdaj pravnomočnih oziroma izvršljivih od deset do 15 sodb, ki varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke prisojajo povračilo njihovih deviznih vlog. Vendar LB nima premoženja, saj ga je prenesel na NLB.
Pravnomočna v treh mesecih
Sodba ad hoc senata Evropskega sodišča za človekove pravice bo postala pravnomočna v treh mesecih, če se nobena stran ne bo pritožila in zahtevala presoje pred velikim senatom sodišča. Kot je dejal Gabrovec, bi se slovensko pravobranilstvo moralo pritožiti, veliki senat pa bo moral biti zelo temeljit, "glede na to, da je ta razsodba tako poenostavljena in pristranska".

O pritožbah bo sicer naprej odločala posebna komisija petih sodnikov. Če jih bo komisija odobrila, bo o njih odločal veliki senat, če pa jih bo zavrnila, bo sodba postala pravnomočna. V primeru odločanja o pritožbah pa bi bila sodba velikega senata lahko znana šele po več letih. Kot je dejal Gabrovec, je v podobnem primeru, v katerem je sodeloval sam, trajalo pet let od pritožbe pa do razsodbe velikega senata sodišča.

Hrvaška stran "navdušena" nad "fantastično" novico
Odzvalo se je tudi hrvaško zunanje ministrstvo. Odvetnik dela hrvaških varčevalcev LB-ja Milivoj Žugić je nad sodbo navdušen. "Še naprej iščemo kompromisno rešitev za prenesene prihranke hrvaških državljanov. Ko gre za neprenesene prihranke, o njih ni nobenega spora, ker so del omenjene razsodbe," so odgovorili na sedežu hrvaške diplomacije. "Podobno sodbo sem pričakoval oktobra 2008 v primeru Kovačić in drugi proti Sloveniji, ker sem zmeraj trdil, da je tako, kot je odločilo sodišče," je še izjavil Žugić, ki je poudaril, da gre za "odlično" in "fantastično" novico iz Strasbourga.

Kot meni Žugić, bi sodišče v Strasbourgu verjetno podobno odločilo tudi v primeru Kovačić in drugi proti Sloveniji, a je bilo takrat odločilno, da ni bilo pravnega interesa, ker so njegovi takratni klienti že dobili nadomestila za prihranke v LB-ju, preden je bila znana odločitev v njihovem primeru. Hrvaški tožniki so bili namreč izplačani leta 2005 po prodaji nepremičnin LB-ja v Osijeku. "Sodišče je zdaj pojasnilo svoje stališče, ki bo nedvomno vplivalo na prihodnje odločitve glede LB-ja," je še dejal Žugić, ki v Strasbourgu zastopa še približno 30 hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB-ja.

Obenem je menil, da je "sramotno", ker finančna strokovnjaka Hrvaške in Slovenije, Zdravko Rogić in France Arhar, ne obravnavata tudi vprašanja tistih varčevalcev LB-ja, ki niso prenesli svojih deviznih prihrankov v javni dolg Hrvaške, temveč so jih pustili v podružnici slovenske banke. Po podatkih Hrvaške narodne banke gre za približno 130.000 hrvaških varčevalcev, ki zahtevajo 160 milijonov evrov. Temu je treba dodati tudi dolgoletne obresti.
"Obveznost do hrvaških varčevalcev obstaja"
Tudi hrvaško zunanje ministrstvo je po razsodbi evropskega sodišča izdalo kratko uradno sporočilo, v katerem ocenjuje, da se s to sodbo nedvomno ugotavlja obveznost Slovenije do varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem.
Obenem dodaja, da bosta obe strani še naprej skušali najti kompromisno rešitev za tiste hrvaške državljane, ki so svoje prihranke prenesli na hrvaško državo. Za prihranke Hrvatov, ki pa so svojih deviznih vlog niso prenesli in so jih pustili v hrvaški podružnici Ljubljanske banke, pa kompromis ni potreben, saj razsodba zadeva prav njih.
Te prihranke naj bi zato hrvaški varčevalci morali dobiti nazaj po redni sodni poti. Iz hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve se da še izvedeti, da je ta razsodba tako za Hrvaško kot Slovenijo pravno obvezujoča. V vrhu hrvaške diplomacije pa se še niso odločili, ali bo razsodba spremenila pogajalski položaj Zagreba do tega vprašanja.
"Sistemska težava ravnanja Slovenije"
Predstavnica Hrvaške na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Štefica Stažnik je razsodbo označila kot "zelo pomembno". Po njeni oceni gre za "pilotsko sodbo", s katero je sodišče v Strasbourgu ugotovilo sistemsko težavo ravnanja Slovenije s starimi deviznimi prihranki iz njenih bank.

Ob tem je pojasnila, da se sodba ne nanaša na varčevalce, ki so svoje devizne prihranke od ene izmed držav naslednic nekdanje Jugoslavije že dobili. Tisti, ki so dobili zgolj del prihrankov, pa lahko od Slovenije zahtevajo razliko do polnega zneska, je pojasnila.

Kazanje slovenskih mišic
Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, je ocenila, da bo sodba olajšala položaj Hrvaške, vlada pa bi morala to izkoristiti, da končno reši spor o LB-ju. "Problem s Slovenijo očitno še ni rešen. Oni (Slovenija) še naprej kažejo mišice, predvsem zaradi notranjepolitičnih razlogov in prizadevanj, da bi Ljubljanska banka vstopila na Hrvaško," je Kosorjeva povedala novinarjem.

Po njenem mnenju bi se morala v reševanje spora vključiti premiera, Janez Janša in Zoran Milanović. Pri tem je poudarila, da ne bi smeli podcenjevati slovenskega pogojevanja reševanja spora z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe. "Ni dovolj zgolj ponavljati, da to ni problem, ki je povezan z ratifikacijo, ker na ta način ne bomo ničesar rešili, čas pa teče," je še povedala nekdanja hrvaška premierka.
Slovenska stran sicer ves čas poudarja, da gre za vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je garancijo za omenjene hranilne vloge dala tedanja zvezna država.