Tokratna sodba zadeva eno izmed skupaj 18 tožb, ki sta jih Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb (PBZ) vložili proti LB-ju in NLB-ju na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz leta 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodita postopke proti slovenskim bankam.

Na naroku na občinskem civilnopravnem sodišču v Zagrebu danes ni bilo predstavnikov nobene strani.

Postopki na sodišču so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu nekdanje Jugoslavije, Zagrebška banka in PBZ izplačala hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB-ju. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za skupaj 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).

Za Slovenijo so pooblastila hrvaške vlade bankam sporna. Ljubljana vztraja, da je spor o LB-ju vprašanje nasledstva, ki je posledica razpada nekdanje skupne države, kar je po dolgih letih zavračanja Hrvaška sprejela leta 2010 po dogovoru Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.