Minister je na novinarski konferenci izrazil upanje, da bo Slovenija pritožbo vložila v najkrajšem mogočem času in da bo pri tem uspešna. Povedal je še, da bo ob pritožbi znova predstavila svoje argumente.

O pritožbi bo odločal veliki senat sodišča v Strasbourgu. "Tam bo 21 sodnikov in prepričan sem, da bodo bolj natančno preučili argumentacijo, ki jo daje Slovenija," je dejal minister. Kakšne bi bile posledice neugodne razsodbe, ni mogel oceniti. Je pa povedal, da gre v primeru Hrvaške, ki ga sicer ne gre enačiti, po ocenah za okoli 800 milijonov evrov skupaj z obrestmi, kar bi morali plačati slovenski davkoplačevalci.

Erjavec je še dejal, da je Slovenija delovala v skladu s t. i. teritorialnim načelom in je prevzela vse devizne vloge varčevalcev na svojem ozemlju. Dodal je, da je bila Ljubljanska banka v BiH-u leta 1993 nacionalizirana, s čimer je bila prekinjena vez med Slovenijo in to banko. Minister je sicer prepričan, da današnja razsodba ne bo vplivala na reševanje vprašanja varčevalcev LB-ja s Hrvaško.

Odločitev sodišča se namreč nanaša na varčevalce v BiH, poleg tega gre za neprenesene vloge, torej varčevalce, ki še niso bili poplačani."Kar se tiče Hrvaške, imamo pa še to pripombo, da mora Hrvaška umakniti pooblastila za vložene tožbe, ker ni mogoče reševati odprtih vprašanj v okviru nasledstva, hkrati pa biti deležen tožb pred pristojnimi sodišči," je dejal minister.

Gabrovec: Razsodba je hudo pristranska
Odločitev sodišča je sicer dvignila veliko prahu. Visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec je izrazil začudenje nad razsodbo, ki jo je označil za pristransko. "Sodbo še berem in se čudim, tudi pristranskosti razsodbe," je dejal in namignil, da sodniki, ki so izrekli sodbo, večinoma prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije. "Ta razsodba je hudo pristranska, kar pa v danem trenutku še ne pomeni nič, ker se bo Slovenija na to zagotovo pritožila pred veliki senat," je dejal.

Izpostavil je tudi ločeno mnenje sodnika Boštjana M. Zupančiča iz Slovenije. Kot je dejal, je v tem mnenju "večina tistih zadev, na katere bo Slovenija v pritožbenem postopku opozorila in ponovno izpostavila še nekatere druge elemente, ki so bili preprosto spregledani". "Osnovni argument je - če denarja nisem vzel, potem me nihče ne more prisiliti, da ga moram vrniti. Nihče v Sloveniji denarja ni vzel. Tudi banka ne," je poudaril Gabrovec.
Denar v bosanskih podjetjih
Kritičen je predvsem do stališča sodišča, da slovenski vladi ni uspelo dokazati, da je denar iz podružnice LB-ja v Sarajevu, ki je potoval prek centralne banke v Ljubljani v Narodno banko Jugoslavije (NBJ), tudi fizično potoval tja.

Sodišče tudi meni, da je večina denarja iz sarajevske podružnice najverjetneje končala v Sloveniji. "Ko sodišče napiše, da je denar 'najverjetneje' končal v Ljubljani, je potem moja beseda: 'dokaži'. Ker to ni res. Iz poslovnih knjig podružnice LB-ja v Sarajevu izhaja, da je ves denar pri njih, in sicer v naložbah bosanskih podjetij, ki pa kreditov niso vrnila, ker je bila vojna. Ampak to še ne pomeni, da je denar v Sloveniji," je dejal Gabrovec.

Stališče, da Slovenija tega ni bila sposobna dokazati, je odločno zavrnil. "Knjige niso zadosti? Kaj pa je pomembno v poslovanju podjetja? Kar se reče ali poslovne knjige?" je bil oster.