Hrvaško notranje ministrstvo se že od začetka januarja pripravlja, da bo zaprosilo za oceno pripravljenosti države na vstop v schengensko območje. Notranji minister Ranko Ostojić uradno zatrjuje, da je Hrvaška večino formalnih in tehničnih zahtev za schengen že izpolnila, tako da ne bi smelo biti ovir za izpolnjevanje kriterijev za sprejem, a bo od uradne prošnje, ki bo oddana 1. julija, do formalnega vstopa verjetno še dolga pot, hrvaški načrt za vstop v schengensko območje do konca tega leta pa skoraj gotovo ne bo izpolnjen.

Hrvaški ne gredo na roko zadnji teroristični napadi po Evropi in meja z Bosno in Hercegovino, v vsakem primeru pa je naloga, ki čaka Hrvaško po vstopu v schengen, precej zahtevna. Skrbeti bo morala za zunanjo mejo Evropske unije, za kar 1.000 kilometrov meje s Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino, kjer je 88 mejnih prehodov.

Hrvaški policisti opremljeni z najnovejšo opremo
Za vzpostavitev sistema mejnega nadzora je Evropska unija namenila 120 milijonov evrov, ki jih Hrvaška črpa v skladu s časovnim načrtom. Mejne prehode in mejne policiste že opremljajo z najnovejšo tehnično opremo za izvajanje nadzora, tudi s prenosnimi termokamerami, detektorji mamil, eksploziva, ogljikovega dioksida in srčnega utripa ter napravami za ugotavljanje pristnosti listin. To opremo pri varovanju zunanje schengenske meje že uporablja tudi slovenska policija.

Pri hrvaških pripravah za vstop v schengensko območje so sodelovali tudi strokovnjaki slovenske policije, o uspešnem sodelovanju na skupni meji pa priča tudi dejstvo, da je meja med Slovenijo in Hrvaško ena redkih zdajšnjih zunanjih meja schengenskega območja, kjer se število nedovoljenih migracij ne povečuje.