Tak mehanizem je zahtevalo več članic Unije, potem ko se je po odpravi vizumov za države Zahodnega Balkana v nekaterih državah članicah EU-ja občutno povečalo število prošenj za azil.

Ko se število migrantov občutno poveča
Kot sporočajo iz Evropskega parlamenta, je začasni suspenz brezvizumskega režima mogoč le v primeru občutnih in nenadnih povečanj števila migrantov ali neutemeljenih prošenj za azil. Je pa mehanizem lahko le izhod v sili, saj je pred uvedbo takšnega ukrepa treba izčrpati vse druge možnosti za rešitev te težave.

Natančneje, ponovna uvedba vizumov je mogoča le v "nujnih situacijah". Država mora pred tem nenavadne tokove migrantov ali prošenj za azil opažati vsaj šest mesecev. "Mehanizem se nanaša na specifične tretje države," je ob tem poudaril poročevalec Agustin Diaz de Mera (EPP). "Zagotavljal bo splošen okvir za prihodnje in ga je mogoče sprožiti za katero koli državo, katere državljani lahko potujejo v EU brez vizumov," je dodal. Namen zakonodaje je po njegovem mnenju preprečiti zlorabe.

Uvedba bo veljala za šest mesecev
Države, ki se bodo znašle v nujni situaciji, bodo morale o tem obvestiti Evropsko komisijo, ki bo ocenila potrebo po suspenzu pravil o brezvizumskih potovanjih za državljane določene tretje države. Pri tem bo upoštevala število prizadetih držav članic, splošni vpliv dogajanja na migrantsko situacijo v EU-ju in posledice suspenza za zunanje odnose EU-ja.

Če se bo komisija strinjala, da je ukrepanje nujno, bo za določeno državo za šest mesecev znova uvedla vizumski režim. Parlament ne bo imel besede pri končni odločitvi, pač pa bo z njo le seznanjen.

Evropski parlament je zakonodajo podprl s 328 glasovi za, 257 proti in 46 vzdržanimi.

Do mehanizma je kritična slovenska evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), ki poudarja, da je s to odločitvijo "prihodnost vizumske in sosedske politike EU-ja močno ogrožena". Mehanizem za začasni suspenz brezvizumskega režima je posebej za države Zahodnega Balkana po njenem mnenju potencialno nevaren in škodljiv ukrep, v vsakem primeru pa negativen signal za prihodnost. Morebitna zamrznitev svobode potovanja brez vizumov bi imela zelo škodljive posledice za širitveni proces, meni Fajonova. Med državljani bi še okrepila protievropska čustva in nestrpnost do pripadnikov manjšin, ki so danes med prosilci azila najpogostejši.

Za Fajonovo sicer največjo nevarnost v povezavi s tem ukrepom predstavljajo nacionalistične in populistične sile v Evropi, ki bi lahko mehanizem izkoristile kot politično sredstvo za nabiranje domačih političnih točk.

Zahodne države nezadovoljne
Mehanizem suspenza je zahtevalo več članic Unije zaradi porasta števila neutemeljenih prošenj za azil iz držav Zahodnega Balkana. Najglasnejše so bile Nemčija, Francija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Švedska. Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v schengensko območje brez vizumov potujejo od decembra 2009. Leto pozneje je Unija vizumsko obveznost odpravila tudi za BiH in Albanijo.

Danes sprejeta zakonodaja omogoča EU-ju tudi ponovno uvedbo vizumov za državljane držav, ki ne spoštujejo načela vzajemnosti pri ugodnostih, povezanih z vizumskim režimom. Kot izpostavlja Evropski parlament, ZDA na primer še vedno zahtevajo vizume za državljane Bolgarije, Cipra, Romunije in Poljske, Kanada pa jih zahteva za tiste iz Češke, Bolgarije in Romunije.

Ta mehanizem naj bi omogočil EU-ju krepitev pritiska na tretje države, da bodo v prihodnje spoštovale načelo vzajemnosti.