To sicer ni presenečenje, saj je že nekdanji finančni minister Uroš Čufer maja lani poudaril, da davek za Slovenijo ni ekonomsko smiseln, in nakazal, da bi lahko država izstopila iz skupine 11 držav, ki davek podpirajo.

Tudi sedanji finančni minister Dušan Mramor je v nedavni razpravi o uvedbi omenjenega davka v Bruslju izpostavil, da mora biti ta davek finančno smiseln za vsako državo, ter napovedal temeljito oceno izkupička in stroškov.

Bo skupina dobila novi članici?
Estonija je prejšnji teden že zapustila enajsterico, tako je v njej le še 10 držav. Za nadaljevanje postopka je nujno sodelovanje najmanj devetih držav, tako da se skupina bliža meji svojega obstanka.

V prvotni skupini enajstih držav za uvedbo davka so bile Avstrija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Grčija, Španija, Italija, Slovaška, Estonija in Slovenija. Zdaj naj bi bilo torej vprašljivo še sodelovanje Slovenije. Kot mogoči kandidatki za pridružitev skupini pa se trenutno omenjata tudi Nizozemska in Poljska.

Deseterica se je prejšnji teden dogovorila, da bo vsa odprta vprašanja razjasnila do konca junija prihodnje leto, potem ko v treh letih pogajanj ni prišla daleč. Poleg tega se v iskanju kompromisa redčijo njene vrste.

Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva, na vrhuncu krize, predvidena v celotni Uniji. Uvedba tega davka bi v enajsterici po izračunih komisije iz leta 2013 lahko letno prinesla od 30 do 35 milijard evrov. Komisija je predlagala, naj bo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po najmanj 0,1-odstotni stopnji, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po 0,01-odstotni stopnji.